Kot smo poročali tudi na naši spletni strani, je moški med petkovo sveto mašo v baziliki splezal na oltar in na njem uriniral, spremljali pa so ga zgroženi pogledi nekaj sto romarjev in turistov, ki so posnetek dejanja objavili tudi na družbenih omrežjih.

Papež naj bi se po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera zgrožen odzval na nespodobno početje in odločno zahteval, naj v baziliki znova opravijo spokorni obred: ta je v pristojnosti kardinala Maura Gambettija, rektorja vatikanske bazilike. Kardinal je s spokornim bogoslužnim obredom v skladu s predpisom v primeru skrunitve svetih krajev in pohujšanja vernikov v ponedeljek malce po poldnevu »obnovil svetost bazilike sv. Petra in prosil Boga za odpuščanje po storjeni škodi«. Bazilika je bila krajši čas zaprta za obiskovalce.

Člen 1211 kanonskega prava narekuje: »Svete kraje oskrunijo hudo krivična v pohujšanje vernikov tam storjena dejanja, ki so po presoji krajevnega ordinarija tako težka in nasprotna svetosti kraja, da v njih ni dovoljeno opravljati bogoslužja, dokler se krivica ne popravi s spokornim opravilom po določbi liturgičnih knjig.«

Zapis v omenjenem italijanskem časniku, ki se sklicuje na papeževo osebje, srečanje s kardinalom Gambettijem opisuje kot »burno«. Papež naj bi izrazil »bolečino in razočaranje« nad izgredom ter »nujno« zahteval obhajanje spokornega obreda. Ob tem naj bi ostro oštel kardinala, češ da je s tem predolgo odlašal. V Vatikanu je že nekaj mesecev slišati pozive k strožji skrbi za red v baziliki sv. Petra: osrednje rimsko svetišče je v jubilejnem letu nenehno preplavljeno s turisti in obiskovalci ga le redko dojemajo kot kraj molitve in češčenja.

Spokorni obredi za nespodobna, nasilna ali skrunilna dejanja so na krajih, ki so sveti za katoliško vero, obvezna.

Spokorni obredi za nespodobna, nasilna ali skrunilna dejanja pa so na krajih, ki so sveti za katoliško vero, pravzaprav obvezna. Osrednji oltar v baziliki sv. Petra je gotovo eden takšnih krajev, saj stoji nad grobom sv. Petra in simbolno predstavlja papeško oblast.

Moški, ki so ga policisti minuli petek odvedli iz bazilike, po navedbah časnika Corriere ostaja v priporu vatikanske policije, njegova narodnost pa ni znana, zato tudi še ni jasno, ali bo predan italijanski ali tuji policiji. Za razliko od Trga sv. Petra je za javno varnost v tamkajšnji baziliki pristojen izključno Vatikan. Kot spominjajo pri omenjenem časniku, je do enega hujših dejanj v zgodovini bazilike prišlo leta 1999, ko je moški v svetišču storil samomor.

Spokorni obred v vatikanski baziliki po izgredu junija 2023. FOTO: Vatican Media

Spokorni obred

V primerih skrunitve svetih krajev je v Katoliški Cerkvi navada, da se čim prej po dogodku opravi spokorni obred, običajno sveta maša, lahko pa tudi molitev rožnega venca ali posebnih spokornih molitev, ali daljše evharistično češčenje. To je zelo pomembno in v najresnejših primerih je treba kraj, kjer se je zgodilo nespodobno, bogokletno ali celo nasilno dejanje, v skladu s zakonikom kanonskega prava celo znova posvetiti.

Obred ima lahko različne oblike, odvisno od teže dejanja in zahtev škofa oz. pristojnega duhovnika: poleg svete maše je to lahko tudi evharistično češčenje, molitev litanij k Presvetemu Srcu Jezusovemu, molitev rožnega venca, »Te Deum« in »Miserere«. Po besedah kanonista dr. Stanislava Slatineka duhovnik pri tem lahko povabi vernike k dejanju pokore, ki bi še dodatno pospešilo obnovo skrunitve svetega kraja.

Pred približno četrt stoletja se je v vatikanski baziliki zgodil zelo resen precedenčni primer, vendar drugačne narave: avgusta 1999 je upokojenec iz Barija v baziliki storil samomor.

Tragični dogodek iz leta 1999

Kot še spominjajo pri časniku Corriere, se je pred približno četrt stoletja zgodil zelo resen precedenčni primer, vendar drugačne narave: avgusta 1999 je upokojenec iz Barija v baziliki storil samomor, tako da se je ustrelil vpričo nekaj sto vernikov. V tem primeru so se pristojni v Vatikanu odločili za sočutje do pokojnika in dejanja niso šteli za namerno skrunitev, saj je imel moški hude duševne težave. Zato bazilike niso uradno znova posvetili, kar naj bi bili storili glede na naravo dejanja, temveč so naslednji dan med večernim bogoslužjem opravili spokorni obred. Med sveto mašo so molili tudi za pokoj samomorilčeve duše.