V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, občine Šentjur pri Celju, župnije Ponikva in številnih prostovoljcev je v nedeljo, 23. oktobra 2011, na Ponikvi in Slomu potekalo osmo tradicionalno srečanje kmetov pri zavetniku slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva Antonu Martinu Slomšku. Srečanja se je udeležilo več kot tisoč kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu. V duhu gesla srečanja 'V besedi resnica, v dejanjih pravica' je potekala sveta maša v cerkvi sv. Martina na Ponikvi in slavnostna akademija na Slomu.

Kmetije ne damo, saj je sinonim za vrednote

»Čestitam, da ste blaženega škofa Antona Martina Slomška izbrali za svojega zavetnika in na vsakoletnem srečanju zajemate navdihov in novih moči za službo Bogu in bližnjemu, v kateri se zrcali naše krščansko življenje,« je zbrane pri maši na misijonsko nedeljo pozdravil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V svoji pridigi je izpostavil misijonsko vlogo podeželja kot glasnika, varuha, oskrbnika in nosilca vrednot krščanskega življenja in njegovo stoletno duhovno, versko, kulturno in narodno izročilo.

Poudaril je vlogo podeželja v skrbi za zdravo in zadostno prehrano: »Ta je in ostane naloga vsake države, pa tudi svetovni problem. Je naša skupna naloga, na kar nas je opozoril 16. oktober, svetovni dan hrane, saj se število lačnih po svetu in žal že tu in tam tudi pri nas zaradi gospodarske krize povečuje.« Škof Lipovšek je izrazil zahvalo za oskrbo s hrano Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije, občinam in drugim ustanovam: »Ne skrbite le za zunanjo urejenost našega podeželja, ampak tudi za zdravo in zadostno prehrano in tako pomagate reševati probleme, ki vsled socialne in gospodarske krize trkajo na naša vrata.«

Dotaknil se je tudi verske, duhovne in moralne krize ter izpostavil pomen družinskih vrednot. Predstavil je primer vzgoje za vrednote v okviru letošnjega regijskega srečanja skavtov v Mozirju pod geslom Kmetije ne damo: »Sporočilo je bilo zelo jasno. Kmetija je sinonim za ohranjanje zvestobe do zemlje, do lepega naravnega življenja, pomeni pošteno delo, družinsko molitev, nedeljsko mašo, prijateljstvo, zdravo prehrano, razvedrilo, ljubezen do narave, domovine,domače cerkve in župnije, medsebojno pomoč. To so prave vrednote in to je prihodnost,« je razložil.

S svojim petjem so mašo obogatili člani pevskega zbora Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini. Med mašo so prošnje v duhu svojega poslanstva izrazile vinska kraljica Slovenije Simona Žugelj, mlečna kraljica Vesna Črepinšek, kraljica jabolk Ksenija Žavcer in hmeljarska princesa Zala Povše. Kmetje z različnih slovenskih regij so s simboličnimi darovi svojih krajev, ki so jih prinesli pred oltar, izkazali hvaležnost do plodov, ki jih daje narava.


Zmeda v družbi je posledica moralne krize

Na svečani akademiji pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu je slavnostni govornik predsednik Evropskega središča Maribor, nekdanji rektor Univerze v Mariboru ter nekdanji veleposlanik RS pri Svetem sedežu prof. dr. Ludvik Toplak izpostavil problem današnjega časa, ko se srečujemo s pojmovno in vrednostno zmedo institucij: v gospodarstvu, v državi, v medijih in v politiki.

»Pojmovna in vrednostna kriza v svetovnih centrih moči, zlasti na Wall Streetu, je razgalila moralno krizo, ki je povzročila svetovno finančno in gospodarsko krizo, tej sledi socialna in politična kriza. Po zgodovinskih izkušnjah sta dve poti: popolna vrednostna prenova ali poguba. Korak k luči ali v brezno. Izbira je v nas. Svobodna volja človeka je največja sreča ali nesreča. Je tudi odgovornost, da se odločimo,« je povedal Toplak in poudaril, da je v gospodarstvu treba dati večji pomen modelu socialno tržne ekonomije in solidarnosti.

Za nadzor nad porabo proračunskih sredstev je treba organizirati združenje davkoplačevalcev Slovenije; s posebnim zakonom vzpostaviti zakonito in pravično stanje povsod, kjer so bile kršene pravice; na področju kulture, družine, vzgoje, sociale in zdravja zagotavljati trajnostni in strokovni razvoj. V gospodarstvu, zlasti kmetijstvu, skrbeti za zdravo in zadostno hrano z organizirano samooskrbo in dobro razvitim zadružništvom v realnem in finančnem sektorju. Vsem kmetom pa je izrekel čestitke in zahvalo za pridelani kruh ter ohranjeno naravo, v duhu Slomškovega poziva, »V besedi resnica, v dejanjih pravica«.

Potrebujemo politiko, ki kmeta posluša

Predsednik Kmetijsko gozdarke zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je v svojem pozdravu opozoril na pomen politike: »Brez politike se nič ne zgodi. Politika kroji kruh slovenskemu kmetu, zato je potrebno imeti politiko, ki kmeta posluša,« in izpostavil problem zapostavljanja in nerazumevanja politike do majhnih kmetij. Obenem je izrazil zahvalo vsem, ki sodelujejo pri pripravi srečanja na Ponikvi, še posebej Francki Javeršek s Kristan vrha na Kozjanskem, ki je ena izmed tistih, ki vsako leto skrbi za dobro počutje številnih obiskovalcev tradicionalnega srečanja na Ponikvi, je pa tudi letošnja nosilka naziva kmetica leta.

Večje spoštovanje kmetov bi ustvarjalo tudi delovna mesta

Udeležence srečanja je pozdravil še predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je opozoril na pomen kmetov. »Poklic kmeta mora postati cenjen in spoštovan,« je dejal in dodal, da bo le tako lahko prišlo do dviga samooskrbe ter številnih novih delovnih mest. Kulturni program srečanja na Slomu so pripravili člani pevskega zbora Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini in člani pihalnega orkestra Šentjur. Člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in društev kmečkih žena so ob pomoči učencev Srednješolskega centra Šentjur poskrbeli za pogostitev udeležencev.

Besedilo, ki ga objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK, je pripravil gospod Marjan Papež s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.