V slovaški prestolnici Bratislavi so odprli drugi judovski muzej. Kot je poročala avstrijska katoliška agencija Kathpress, je poleg leta 1993 urejene razstave ‘Predstavitev judovske kulture’ slovaškega Narodnega muzeja v nekdanji judovski četrti odslej na voljo tudi manjša razstava v leta 1929 odprti in trenutno edini dejavni sinagogi v Bratislavi.

Medtem ko oddelek v Narodnem muzeju ponuja pregled skozi judovstvo tako na splošno kot na Slovaškem, pa se novi muzej osredotoča na življenje bratislavske judovske skupnosti od 18. stoletja do danes. Njegov adut pa je strnjenost razstavljenega gradiva v eni sinagogi, ki s svojo preprosto in strogo obliko predstavlja eno opaznejših zgradb klasične moderne v slovaški prestolnici. Novi ‘Muzej judovske skupnosti’ bo do konca septembra odprt ob petkih med 13. in 16. uro ter ob nedeljah med 10. in 13. uro.

Pred dobrim tednom dni pa so na trgu pod bratislavsko stolno cerkvijo sv. Martina v neposredni bližini tamkaj postavljenega spomenika holokavstu postavili okoli 40% manjšo, vendar še vedno petnajst metrov visoko repliko nekdaj največje mestne sinagoge. Izvirnik je bil odstranjen leta 1969, ko so zaradi novo zgrajenega mestnega cestnega omrežja in ‘Mostu slovaške ljudske vstaje’ porušili večji del judovske naselbine med starim mestnim jedrom in Bratislavskim gradom.

V notranjosti kulise si lahko obiskovalci ogledajo osemnajstminutni film o razvoju etnično in veroizpovedno raznolike slovaške prestolnice, s pomočjo vodiča, ki je na razpolago v šestih jezikih, pa lahko izvejo, kaj je v Bratislavi še ohranjenega od zgodovinskega judovskega mesta.

Z obširnim projektom ‘Izgubljeno mesto’ (Stratene mesto) se Bratislava spominja svojega najznamenitejšega rabina, pred 250 leti v Frankfurtu rojenega učenjaka Chatama Soferja. Njegov enkratni sodobni nagrobnik ob izhodu iz cestnega tunela na grajskem hribu s svojim podzemeljskim zgodovinskim pokopališčem predstavlja enega najzanimivejših turističnih ciljev v Bratislavi.

Ob predstavitvi projekta ‘Izgubljeno mesto’, naloga je bila zaupana članom Slovaško-izraelske trgovinske zbornice, je slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak pojasnil, kako je prepričan, ‘da bodo tovrstne dejavnosti prispevale k dodatnemu zbližanju in spoznavanju obeh narodov in obenem Bratislavi dopustile, da bo znova postalo malce odprtejše mesto, v katerem se prepletajo kulture, religije in zgodovinski dogodki, ki drug drugega bogatijo’.