Na Avenue de la Couronne, v predelu mesta, ki leži blizu četrti z glavnino evropskih institucij, so eno od treh stavb Slovenskega pastoralnega centra zahvaljujoč prizadevanjem njegovega voditelja Zvoneta Štrublja prenovili, tako da je iz povsem dotrajane stavbe, ki je že kakih deset let ni bilo več mogoče uporabljati, nastala hiša z novo kapelo, dvorano ter apartmaji za družine in študente.

Zunanjost prenovljene stavbe v Bruslju. FOTO: Marjan Pogačnik

Voditelj Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju Zvone Štrubelj. FOTO: Marjan Pogačnik

V novih prostorih bodo tako laže nadaljevali z uresničevanjem že dosedanjega poslanstva centra, ki je doslej teklo v sosednji hiši – obhajanje maš in drugo duhovno oskrbo, kulturno-domovinske dejavnosti z različnimi prireditvami, razstavami in okroglimi mizami, pa tudi sprejemanje gostov in skupin. Obširen vrt za obema hišama bo poleg tega ponujal družabni prostor.

FOTO: Marjan Pogačnik

Hvaležni za opravljena dela

Na sončno nedeljsko popoldne so se zbrali, kot je dejal nadškof Zore, ki so se mu ob oltarju pridružili župnik Štrubelj, krajevni župnik, ki je zastopal bruseljskega nadškofa ter izseljenski duhovniki Janez Pucelj, ki je rojake v Beneluksu pastoralno oskrboval pred prihodom Štrublja, Jože Kamin in Gregor Šemrl, da bi se zahvalili za opravljena dela ter prosili za rodovitnost slovenskega in krščanskega življenja v teh prostorih.

Nadškof Zore med pridigo. FOTO: Marjan Pogačnik

Nadškof je posebej pozdravil Štrublja, »dušo prenove«, ter Gilda Gorzo, arhitekta, »ki je narisal in zelo predano in strokovno spremljal projekt prenove«, mojstre, ki so na različnih področjih obnavljali center in visoke goste. Slovesnosti so se med drugim udeležili poslanci Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Brglez ter slovenski veleposlaniki v Bruslju (Barbara Sušnik pri Kraljevini Belgiji, Iztok Jarc na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU in Erik Kopač pri Natu).

Navzoči gostje, med katerimi so bili tudi veleposlaniki in slovenski evropski poslanci. FOTO: Marjan Pogačnik

Praznični dogodek blagoslovitve prostorov, pri katerem je bilo navzoče lepo število Slovencev in drugih gostov iz Belgije, okoliških držav, Slovenije in drugih koncev sveta, sta polepšala ekumenski pevski zbor bratovščine dvanajstih apostolov in moški pevski zbor Rafko Fabijani iz Dobrepolja, srečanju in kulturnemu programu po maši pa je dal pečat še zbor Slomšek iz Maasmechelna.

Moški pevski zbor Rafko Fabijani iz Dobrepolja. FOTO: Marjan Pogačnik

Začetki centra

Nadškof Zore je v pridigi spomnil na začetke centra od leta 1956 naprej: duhovnik Anton Ilc iz Ribnice na Dolenjskem je skupaj z rusko sodelavko in še drugim Ribničanom duhovnikom, Karlom Kozino, za tisk pripravil na stotisoče različnih tiskov in jih razpošiljal v Sovjetsko zvezo. Med njimi ima posebno mesto »Bruseljska Biblija«. Kot pravi Štrubelj, še danes prejema pisma iz Rusije, Ukrajine, Belorusije, Kanade in ZDA z naročili tega sodobnega prevoda Svetega pisma, ki ga je odobril in priporočil Moskovski patriarhat. Vzhodnoevropsko središče je z razpadom Sovjetske zveze prenehalo delovati, zato je Sveti sedež takrat za simbolično ceno prostore prepustil ljubljanski nadškofiji. Ta je tudi finančno krila stroške sedanje prenove, ki je znašala okoli 2 milijona evrov.

Notranjost kapele. FOTO: Marjan Pogačnik

Tako se je tu lahko začela nova dejavnost – skrb za Slovence v Beneluksu. V tem se je pokazalo, je dejal nadškof Zore, kako je življenje močnejše in kako so totalitarizem zrušili od znotraj, brez orožja, s knjigo vseh knjig. »Pomembno je, da se ne predajamo ravnodušju,« je dejal Zore in poudaril, da Bog vidi celo vrsto rešitev.

Ikone Bersan Mašukove

Kontinuiteto s to veličastno zgodovino hiše in njenim vzhodnokrščanskim poslanstvom, v obnovljenih prostorih ponuja kapela, predvsem s svojo likovno opremo, ikono emavškega dogodka, Jezusovega razodetja, v oltarnem delu ter z drugimi sodobnimi ikonami, ki upodabljajo evropske zavetnike, sv. Benedikta, sv. Cirila in Metoda, sv. Katarino Siensko, sv. Brigito Švedsko in sv. Edith Stein.

FOTO: Marjan Pogačnik

Ustvarila jih je v Sloveniji živeča ruska slikarka Maša Bersan Mašuk. Po Štrubljevih besedah glavna »emavška« ikona uprizarja osnovno sporočilo, da takrat, ko se srečamo v Jezusovem imenu, tudi drug drugemu lomimo kruh dobrote, razumevanja in ljubezni. V duhu medsebojnega spoštovanja so si vsi navzoči – s predstavniki države in politiki vred – med očenašem podali roke. »Tako to naredimo v Bruslju, v Bruslju se imamo radi,« je ob tem dejal Štrubelj. Med mašo pa je odmevala tudi ganljiva prošnja Bersan Mašukove za mir.

Med molitvijo očenaša. FOTO: Marjan Pogačnik

Slikarka Maša Bersan Mašuk. FOTO: Marjan Pogačnik

Mlada bruseljska skupnost

Tako kot v stari kapeli v sosednji stavbi, kjer so nedavno obhajali zadnje evharistično bogoslužje, se bodo rojaki v novi kapeli zbirali k nedeljski maši ob deseti uri. Kot pravi Štrubelj, je bruseljska skupnost mlada z veliko slovenskih in tudi mešanih družin ter otrok; letos jih je prvo obhajilo prejelo sedem, lani pa so našteli 12 birmancev. Za starše pripravljajo vzgojne seminarje, na katere povabijo strokovnjake iz Slovenije. Letos so se enkrat mesečno srečevali tudi pri katehezi na svetopisemski podlagi o rasti v veri.

FOTO: Marjan Pogačnik

Prostori za različne potrebe

Kot nam je povedal Štrubelj, so doslej tisti, ki so si ogledali nove prostore, nad njimi izrazili veliko navdušenje. Služili ne bodo le za verske potrebe, pač pa jih bodo med drugim dali na voljo slovenskim učencem iz evropske šole za učenje slovenskega jezika, v njih se bodo vrstili različni dogodki, več jih je že napovedanih. Zanimanje se prav tako kaže za 3 družinske in 4 študentske apartmaje, namenjene Slovencem, ki v Bruselj prihajajo na delo in študij. Zlasti študentje, ki pridejo v belgijsko prestolnico za nekaj mesecev, težko najdejo cenovno ugodno bivanje. Te sicer že leta sprejemajo še v tretji »slovenski« hiši, imenovani Študentski SPC, kjer biva okrog deset študentov in stažistov v evropskih institucijah, ki cenijo, da v Bruslju najdejo košček Slovenije.

FOTO: Marjan Pogačnik

Odgovorni za samostojno Slovenijo

Nadškof Zore se je v pridigi posebej dotaknil domovine. Po njegovih besedah danes živimo zaradi pokončnosti in dostojanstva tistih, ki se pred 32 leti niso umaknili na varno. »Kot državljani in kristjani smo odgovorni zanjo in za njeno samostojnost. Storiti moramo vse, da bodo v njej imeli prostor za življenje in to za dostojno življenje vsi njeni državljani,« je poudaril. »Da bodo v njej imeli varno starost njeni upokojenci in da se ne bo treba bati za življenje tisti, ki so bolni in onemogli. Da bodo otroci spoštovani v njihovi naravni rasti in razvoju, ne pa žrtve ideologij, ki so skregane z znanostjo in zdravo pametjo. Storiti moramo vse, da bomo živeli v državi, v kateri temeljno vodilo delovanja ne bo nasprotovanje, ki meji že na maščevanje, ampak bo temeljno vodilo sodelovanje in skrb za skupno dobro vseh njenih prebivalcev.« Tako se bo država razvijala v skupnost državljanov, »ki bo temeljila na sodelovanju in na sprejemanju vseh najbolj ustvarjalnih sil in sposobnosti za naše skupno dobro«.

Nadškof Zore: »Storiti moramo vse, da bomo živeli v državi, v kateri temeljno vodilo delovanja ne bo nasprotovanje.« FOTO: Marjan Pogačnik

Po maši sta navzoče pozdravili še ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki si je našla čas za slovesnost, čeprav je bila na poti v Luksemburg, ter navzočim čestitala ob dnevu državnosti, ter veleposlanica Barbara Sušnik, ki je poudarila vlogo katoliških misij pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture po svetu. Posebej je poudarila požrtvovalnost, zavzetost in trdo delo župnika Štrublja, ki je kljubovalo tudi belgijski birokraciji in dodala, da bodo še naslednje generacije žele sadove njegovih prizadevanj.

Še več fotografij iz Bruslja v fotogaleriji Marjana Pogačnika.

1/24