Po poročanju RAI sklep v prihodnjem šolskem letu v FJK predvideva ukinitev 10 ravnateljstev na Goriškem, Pordenonskem, Tržaškem (povsod po dveh) in na Videmskem (štirih). Po besedah deželne odbornice za izobraževanje Alessie Rosolen ne bodo zaprli nobene šole ali ukinili nobenega razreda, je poročala STA.

V pristojnosti države

Na veselje slovenske manjšine pa v sklepu deželne vlade FJK glede slovenskih šol piše, da je dežela problematiko in zadevno zakonodajo večkrat preučila skupaj z ministrstvom za izobraževanje in prišla do zaključka, da je ustanavljanje ali morebitno ukinjanje tovrstnih šol v pristojnosti države.

Z uredbo predsednika

V Italiji namreč šole ustanavljajo ali ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom ali dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici deželnega šolskega urada.

Kakšen je načrt?

Medministrska uredba z letošnjega 30. junija predvideva odpravo 10 italijanskih in dveh slovenskih ravnateljstev v šolskem letu 2024/25, štirih italijanskih v letu 2025/26 ter dveh italijanskih in enega slovenskega ravnateljstva v letu 2026/27. V okviru načrta za postopno zmanjšanje samostojnih šol z lastnim ravnateljem bi tako po uredbi v treh letih ukinili 16 italijanskih in 3 slovenska ravnateljstva.

Slovenska manjšina na nogah

Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji, ki med drugim poudarja, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s premierjem dr. Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji, je še poročala STA.