Zapri
Iskanje

V gore dobro pripravljeni in s spoštovanjem do njih

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 09. 12. 2021 / 12:32
Oznake: Nesreča
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.12.2021 / 12:47
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

V gore dobro pripravljeni in s spoštovanjem do njih

V gore dobro pripravljeni in s spoštovanjem do njih
Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje. FOTO: Andrej Praznik
Zasnežene gore zahtevajo kompleksnega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora, ob začetku zimske planinske sezone opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije.

Tema mednarodnega dneva gora, ki ga obeležujemo 11. decembra, je trajnostni turizem v gorah. Letos je ta še pomembnejša z vidika vse množičnejšega obiska gora v času pandemije. »Občutljiv gorski svet v širšem pomenu je bil že pred koronavirusom v sezonskih vrhuncih preobremenjen z obiskovalci, zdaj je povpraševanje še večje. Vse stremi k naravi, h goram, a se mnogi pri tem ne zavedajo občutljivosti in krhkosti gorskega sveta, po drugi strani pa se mnogi v gore odpravljajo nepripravljeni. Varno v gore je hkrati tudi enako trajnostnemu planinskemu turizmu,« je poudaril podpredsednik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar.

Nevarnost snežnih plazov

Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet in zaradi velikih temperaturnih sprememb na strmejših pobočjih pogosto prihaja do spontanega proženja snežne odeje, pojasnjuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi: »Nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino 1400 metrov je tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici oz. znatna, nižje pa druge stopnje. Zaradi ponovnega sneženja pa se bo nevarnost snežnih plazov povečala.«

Inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, podpredsednik PZS Martin Šolar in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc. FOTO: Manca Ogrin/Spletna stran PZS

 Popolna zimska oprema

Šerkezi poudarja, da je obisk zasneženih gora primeren za izkušene posameznike. »Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oz. verigah, s palicami rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic ... je nevarno početje.« Ob tem dodaja, da je treba pred vsako turo preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč.

Zimska oprema. FOTO: Manca Ogrin/Spletna stran PZS

Pomen dobre obutve

Najpomembnejša osnovna oprema za hojo v hribe pozimi je dobra zimska planinska obutev, je izpostavil Martin Šolar: »Dober zimski čevelj se morda zdi na prvi pogled okoren, saj je dober profiliran podplat trši, čevlji so praviloma višji in narejeni tako, da so toplejši in da ne prepuščajo vlage,« in dodaja: »Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze. Razne derezice, verige in druge gumijaste izpeljanke, ki so pravi modni hit v zadnjih letih, sodijo v mesto in na bolj položne terene, saj nimajo prvih zob in niso primerne oziroma so lahko zelo nevarne za resnejše gorniške ture.«

»Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze (levo), mini derezice (desno) so na strmem terenu smrtno nevarne«, pravijo na PZS. FOTO: Manca Ogrin/Spletna stran PZS

Strokovni sodelavec PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc pri tem izpostavlja: »Tako kot nam je jasno, da se za zimski obisk gora toplo oblečemo in obujemo, nam mora biti jasno, da v nahrbtnik sodijo tudi 12-zobe dereze in klasični cepin, z njima pa tudi čelada. Z derezami si olajšamo hojo v zbitem in trdem snegu, na poledenelih površinah pa edine preprečujejo zdrs, glavo pa nam bo obvarovala čelada. Do zdrsa lahko vseeno pride, učinkovito in hitro pa se lahko zaustavimo le s cepinom. Opremo je seveda treba znati uporabljati, saj nam zgolj to, da jo imamo, ne zagotavlja varnejše hoje, kvečjemu smo lahko sami sebi nevarni.« 

Podrobnejša navodila za obisk gora v zimskih razmerah lahko najdete tukaj.

Vse več reševalnih akcij

Kot še pravijo na Planinski zvezi Slovenije, gorski reševalci iz leta v leto pogosteje posredujejo. Do 7. decembra 2021 so izpeljali 602 reševalni akciji (lani vse leto 485), od tega 29 s smrtnim izidom (lani 33). »Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih, je lahko povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 293 planinskih društev in klubov,« je zaključil Šerkezi.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh