Razstavo je pripravila Mestna občina Gorica v sodelovanju z Nadškofijo Gorica, eno od neposrednih dedinj oglejskega patriarhata. Svojo podporo je izkazala tudi dežela Furlanija-Julijska krajina (FJk). Razstava, ki jo je kuriral Alessio Persic s Katoliške univerze v Milanu, bo na ogled do 28. septembra, je poročala STA.

Razstava ponuja na ogled dragocene predmete sakralne umetnosti od 12. do začetka 20. stoletja, ki so po ukinitvi oglejskega patriarhata leta 1751 prešli pod okrilje goriške nadškofije kot ene od dveh novonastalih na njegovem območju, nekateri so na ogled prvič.

Obiskovalci si lahko ogledajo škofovsko palico, izvezeno mitro, monštrance, križe, svečnike, izvezena liturgična oblačila, relikvarije, redke iluminirane kodekse, vključno z liturgičnimi knjigami s pesmimi in molitvami, in zemljevide. Veliko je grafik in slik, med drugim portret Marije Terezije. Tržaški časopis Il Piccolo je poročal, da je med najdragocenejšimi predmeti križ, ki je zavarovan za kar pol milijona evrov.

Razstavljeni predmeti in umetniška dela prihajajo pretežno iz nadškofije Gorica in nekaj njenih cerkva, pa tudi iz Fundacije Palača Coronini Cronberg, Deželnih muzejev Gorica in Državne posoške knjižnice v Gorici (Biblioteca Statale Isontina). Nekaj predmetov je tudi iz zasebnih zbirk. Za lažje razumevanje razstavo spremlja obsežen katalog. Na panojih pa je predstavljena večstoletna zgodovina širšega goriškega območja vse do prve svetovne vojne.

Današnji Oglej, ki so ga Rimljani pod imenom Akvileja ustanovili konec 2. stoletja pr. n. št., se je hitro razvijal in začetkih prvega tisočletja postal eno najpomembnejših središč, od koder se je širilo krščanstvo, tudi med Slovence. Izraz oglejski patriarhat se sicer uporablja za več zgodovinskih enot, katerih meje in pristojnosti so se spreminjale.

Za uradno leto nastanka patriarhata velja 568, med letoma 1077 in 1420 pa je imel poleg cerkvene tudi posvetno oblast. Leta 1077 ga je kot cerkveno kneževino ustanovil cesar Beneška republika Henrik IV. Ob zavzetju Furlanije leta 1420 mu je bila posvetna oblast odvzeta. Gorica je leta 1500 prišla pod habsburško krono. Papež Benedikt XIV. je patriarhat leta 1751 ukinil. Na njegovem ozemlju pa sta nato nastali videmska in goriška nadškofija.

Kurator Persic je v sporočilu za javnost zapisal, da je razstava zastavljena kot diptih. Prvi del predstavi krščanske začetke Ogleja, od koder se je širilo krščanstvo, vključno z razvojem Cerkve, od razkola Olgeja z Rimom in zavezništva z Langobardi do karolinške renesanse in pokristjanjevanja Slovencev, pa vse do oblikovanja najobsežnejše in etnično najbolj raznolike škofije v Evropi.

Drugi del je posvečen posebnostim Cerkve na Goriškem od 16. do 18. stoletja, vključno s habsburškimi specifikami, od "discipliniranja" verskega življenja novih redov, kot so bili npr. jezuiti, kapucini in uršulinke, do razvoja sakralne umetnosti in delovanja velikih pridigarjev v italijanščini, furlanščini in slovenščini. »V tem sklopu bo prikazan nastanek nadškofije Gorica kot naslednice ukinjene patriarhalne Cerkve, ki je vsaj do prve svetovne vojne ohranila, čeprav velikokrat s težavo, neprekinjen mir na jezikovno in nacionalno raznolikem območju.«