Dogodek, ki bo v Gorici potekal v soboto, 14. junija, so v Stekleni dvorani novogoriške mestne občine Nova Gorica predstavili podžupan Mestne Občine Nova Gorica Anton Harej, škofov vikar za EPK mag. Bogdan Vidmar, člana predsedstva Združenja Europassion mag. Andreja Megušar, tudi koordinatorica slovenskih pasijoncev Ventus passionis – Pasijonski veter, in Flavio Sialino, predsednik Združenja italijanskih pasijonskih mest, ter vodja projekta Škofjeloški pasijon 2026 Alen Prelesnik.

Pasijonski veter. FOTO: Tatjana Splichal

Skupni projekt italijanskih in slovenskih pasijoncev

Projekt Calvario, Kalvarija – Onkraj bodeče žice je nastal v duhu povezovanja slovenske in italijanske pasijonske skupnosti s čezmejnim območjem Gorice in Nove Gorice kot simbolom preteklosti, zaznamovane s hladno vojno in razdeljenostjo – v skupnem prizadevanju za ohranitev duhovne dediščine, miru, sprave in prijateljstva v prihodnosti. 

Gre za vprašanje ljubezni, poštenosti, dostojanstva človeške osebe – za temelje evropske kulture.

Mladi slovenski pasijonci, ki bodo sodelovali v tem projektu, bodo prihodnje leto sodelovali tudi pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona, ki je uvrščen na prestižni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

 Podžupan Mestne Občine Nova Gorica Anton Harej. FOTO: Tatjana Splichal

Pater Romuald, goriški rojak 

Goriški podžupan Anton Harej je izrazil veselje nad pobudo, ki sicer ni vključena v uradni sofinancirani program Evropske prestolnice kulture, bo pa z dogodkom pomembno obogatila njen program. Škofov vikar za EPK 2025 Nova Gorica mag. Bogdan Vidmar je izpostavil pomenljivo dejstvo, da je Škofjeloški pasijon, ki je od leta 2016 vpisan na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, leta 1721 napisal njihov goriški rojak, slovenski kapucin in pridigar Romuald Štandreški (s krstnim imenom Lovrenc Marusič, rojen 1676 v Štandrežu, umrl 22. aprila 1748 v Gorici).

Evropa je danes lačna Duha, lačna identitete

Dogodek, h kateremu je Združenje italijanskih pasijonskih mest povabilo slovenske pasijonce, bo sooblikovalo okoli 30 mladih iz Slovenije. 

Andreja Megušar, koordinatorica slovenskih pasijoncev Ventus Passionis - Pasijonski veter in članica predsedstva Združenja Europassion. FOTO: Tatjana Splichal 

Koordinatorica slovenskih pasijoncev Ventus passionis – Pasijonski veter in članica predsedstva Združenja Europassion mag. Andreja Megušar je povedala, da gre za sad večletnih prizadevanj številnih posameznikov, prostovoljcev iz Ribnice, Štepanje vasi, Vipavskega križa, saj je v okviru pasijonskega gibanja pomembno povezovanje ne le znotraj Slovenije, ampak tudi s tujino. 

Na ta način si prizadevajo, da bi Kristusova beseda prišla v javnost preko preko kulture.

»Evropa je danes lačna Duha, evropske in zgodovinske identitete,« zato so veseli, da se gibanju pridružuje vse več mladih Slovencev, ki so se odzvali povabilu Združenja italijanskih pasijonskih pri projektu z zgodovinsko pomenljivim naslovom Onkraj bodeče žice.

Izročilo se prenaša z osebnim odnosom, ne prek aplikacij

In kako so slovenske udeležence spodbudili k sodelovanju pri tem projektu? »Mlade danes lahko nagovarjamo samo z osebnim povabilom, kjer se čutijo povezane, kjer se čutijo sprejete,« je povedala mag. Andreja Megušar. Zato so jih k sodelovanju povabili v okviru skupnosti, ki so v preteklosti že sodelovale pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona: v občini Železniki, župnijah Selca in Stara Loka, nagovorili pa so tudi mlade iz Dornberka pri Novi Gorici. »Ne Tiktok in Instagram, za uresničevanje takšnih podvigov ključni osebni odnosi,« je poudarila.

Pomembno je srečanje – tudi s Kristusovo besedo

Predsednik Združenja italijanskih pasijonskih mest in član predsedstva Združenja Europassion Flavio Sialino je povedal, da je v Italiji kar 40 pasijonskih združenj, ki pasijon uprizarjajo kot procesijo ali kot gledališče prizore. Na ta način si ob upoštevanju specifike izročila posameznih skupnosti, kjer to poteka, prizadevajo, da bi Kristusova beseda prišla v javnost preko preko kulture. 

Mlade danes lahko nagovarjamo samo z osebnim povabilom, kjer se čutijo povezane, kjer se čutijo sprejete.

Prvi tokratnemu goriškemu podoben dogodek je leta 2011 potekal v Anconi, kjer je sodelovalo 20 pasijonskih mest, drugi pa leta 2019 v Materi, ki je bila prav tako Evropska prestolnica kulture. Posebnost uprizoritve, ki se bo po goriških trgih in ulicah odvila 14. junija, je prav vidik sodelovanja med obema narodoma. Projekt so finančno podprli Dežela Furlanija Julijska krajina, različne javne zadruge, obrtniki, nekaj sredstev so prispevale tudi banke.

Flavio Sialino, predsednik Združenja italijanskih pasijonskih mest in član predsedstva Združenja Europassion. FOTO: Tatjana Splichal 

»Pomembno je predvsem srečanje vseh, ki bodo pri projektu sodelovali,« je izpostavil Flavio Sialino. »Trije dnevi skupnih priprav, srečanj, sodelovanja z režiserko … Pri tem pa prihaja do izmenjave izkušenj in graditve osebnih odnosov med mladimi obeh narodov.« Povedal je, da so nastanitev za skoraj tristo sodelujočih našli v bližnjem Gradežu.

Udeleženci predstavitve projekta Kalvarija v Stekleni dvorani palače novogoriške občine. FOTO: Tatjana Splichal

Menjava generacij, na vrsti so mladi

Vodja projekta Škofjeloški pasijon 2026 Alen Prelesnik je spomnil, da je bilo z uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona pod vodstvom p. Marjana Kokalja leta 1999 obujeno močno in bogato pasijonsko izročilo, ki je bilo na loškem živo pred drugo svetovno vojno. 

Potekajo intenzivne priprave na uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2026. FOTO: Tatjana Splichal

Predstavil je priprave na peti cikel moderne uprizoritve: poteka intenzivna fazi nabiranja prostovoljcev, predvsem mladih, s katerimi se srečujejo po različnih krajih. 

Pasijonska uprizoritev lahko v našo družbo prinese katarzo in izziv za spreobrnjenje.

Gre namreč za menjavo generacij – prostovoljci, ki so leta 1999 pripravili prvo moderno uprizoritev, pobudo predajajo mlademu rodu, ki bo zagotavljal prihodnje uprizoritve, skladno s šestletnim ritmom načrtovane v letih 2032 in 2038. 

Pasijonski doneski, ki jih vsako leto izdajajo ob podpori Občine Škofja Loka, prinašajo kakovostno gradivo, ki ponuja vpogled v dogajanje na tem področju na Slovenskem in v tujini. FOTO: Tatjana Splichal

Režiser Marcelo Brula, je že predstavil svoj koncept, ki upošteva merila, določena z uvrstitvijo na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, hkrati pa uprizoritvi daje svoj pečat. Med 21. marcem in 12. aprilom 2026 se jih bo zvrstilo osem, ena bo posebej namenjena slovenskim šolam. »Gre za prvo v slovenskem jeziku napisano dramsko besedilo in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi,« je izpostavila Megušarjeva.

Pasijon kot povabilo h katarzi in spreobrnjenju

Škofov vikar za EPK mag. Bogdan Vidmar je spomnil, da v krščanstvu pasijon ne pomeni le trpljenja, ampak je pot ljubezni, zmage, poveličanja. Prav nenasilna krščanska revolucija Jezusove daritve na križu je bistvo krščanstva. Zato krščanstvo nujno vpliva tudi na kulturo, čeprav, kakor je izpostavil, v sklopu EPK v Novi Gorici to ni niti omenjeno. Želeti bi bilo, da bi bil s finančno podporo izražen posluh za krščansko kulturo prisoten tudi v slovenskem prostoru, saj smo tudi kristjani del družbe.

Bogdan Vidmar, škofov vikar za EPK 2025 Nova Gorica. FOTO: Tatjana Splichal 

V navezavi na dogodek Kalvarija je Vidmar tudi poudaril, da je vprašanje pasijona zelo aktualno tudi danes, saj smo priče številnih krivic, vojn, izkoriščanja, manipulacij – veliko ljudi trpi. Pasijonska uprizoritev lahko to aktualizira in v našo družbo prinese katarzo in izziv za spreobrnjenje. Gre namreč za vprašanje ljubezni, poštenosti, dostojanstva človeške osebe – za temelje evropske kulture. Pobuda za tovrstno sodelovanje pri projektu, ki na območje, kjer je bilo od prve svetovne vojne do pred kratkim veliko nasilja, prinaša sporočilo miru, pričuje za tiste vrednote, ki omogočajo sožitje obeh narodov.

Potek projekta Kalvarija, Onkraj bodeče žice, ki se bo v soboto, 14. junija, ob 18. uri začel na goriškem Travniku, sklenil pa na Trgu Evrope. FOTO: arhiv organizatorjev