Pred vstopom ZDA in zavezniških sil in pred padcem Sadama Huseina leta 2003 je v Iraku živelo okoli 1,4 milijona kristjanov, zdaj pa jih v celi državi ne živi niti več 300.000. Številke je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress navedel kaldejski katoliški nadškof iz Erbila, Bashar Warda. V severnem Iraku trenutno živi le še okoli 150.000 kristjanov, več kot polovica izmed njih je notranjih beguncev. Zadnja večja krščanska begunska drama se je zgodila poleti 2014, ko je teroristična milica »Islamske države« zasedla severnoiraško mesto Mosul in celotno planoto Ninive. Nadškof Warda ravnanje »Islamske države« z iraškimi kristjani označuje kot »genocid«. Leta 2014 je v nekaj dneh na varna kurdska območja pobegnilo 120.000 kristjanov in jazidov.



Cerkev si po svojih najboljših močeh prizadeva za pomoč prebeglim ljudem, je v pogovoru pojasnil nadškof Warda. Zgolj na območju kurdske prestolnice Erbil je zatočišče poiskalo okoli 70.000 kristjanov, od katerih pa jih je 20.000 po navedbah nadškofa Warde že zapustilo Irak. Kaldejska Cerkev v Erbilu trenutno upravlja štiri begunska taborišča, v katerih je zatočišče poiskalo okoli 10.000 ljudi. Približno enako število jih prebiva v najetih stanovanjih, za katere je poskrbela Cerkev. Po nadškofovih besedah Cerkev skrbi tudi za prehrano beguncev, uredila je dve zdravniški središči in štirinajst šol. »Beguncem želimo v Iraku ponuditi perspektivo, saj naj ne bi imeli občutka, da morajo deželo zapustiti«, je poudaril nadškof Warda. Pred kratkim so v Erbilu odprli tudi katoliško univerzo.

Veliko težavo za krščanske begunce v Erbilu predstavlja jezik. Brez znanja kurdščine arabsko govorečim kristjanom skorajda ni omogočeno, da najdejo kakršno koli delo, tamkajšnje razmere opisuje nadškof. Številni begunci so zato že opustili upanje na prihodnost v Kurdistanu in želijo svojo srečo raje preizkusiti na zahodu. »Vsak mesec izgubimo od 30 do 40 družin«, je povedal nadškof.

V avtonomni pokrajini Kurdistan je življenje za kristjane nedvomno boljše kot v drugih delih Iraka, poudarja kaldejski katoliški nadškof. To vključuje boljši varnostni položaj, družbene razmere in celokupen odnos družbe do verskih manjšin.

Nadškof Warda je prepričan, da bo iraškim in kurdskim četam ter njihovim mednarodnim zaveznikom v letošnjem letu planoto Ninive in Mosul uspelo osvoboditi iz krempljev islamistične milice. S tem pa seveda še zdaleč ne bo vse dobljeno, dodaja nadškof. Kajti osvoboditev ne bo spremenila negativnega odnosa islamske večine do verskih manjšin na tem območju. Potrebni bodo ostri varnostni ukrepi, če bodo krščanskemu prebivalstvu želeli omogočiti vrnitev v domače kraje in vasi.

Kaldejski škod priznava, da so krščanski begunci že davno izgubili zaupanje v svoje muslimanske sosede, ki so skupaj s teroristi »Islamske države« nastopali proti kristjanom. To bo tudi v prihodnosti močno oteževalo sožitje med njimi. Spodbude različnih strani, naj bi varnost kristjanov na planoti Ninive zagotavljale mednarodne sile, nadškof Warda ocenjuje s precejšnjim dvomom. Bolje bi bilo, »če bi mir rasel od znotraj iz iraškega naroda«.

Nadškof prav tako z dvomom ocenjuje nedavno ustanovitev krščanskih milic v severnem Iraku. Cerkev je mlade kristjane vedno spodbujala, naj se pridružijo iraški vojski ali pa kurdski pešmergi. Lastne milice, pa naj bodo krščanske, sunitske ali šiitske, bodo že tako zahteven politični položaj še bolj zapletle, je prepričan nadškof iz Erbila.

Vir: Kathpress
Foto: splet