13-letna Ahmadiya je močno podhranjena, kot mnogi drugi otroci v Jemnu FOTO: Vatican Media

Kaj je »najhujša humanitarna katastrofa« v današnjem svetu? Po mnenju Organizacije Združenih narodov je to vojna v Jemnu. 80 odstotkov prebivalstva – okoli 24 milijonov ljudi – nujno potrebuje humanitarno pomoč; 66 odstotkov jih je od nje povsem odvisnih. Kot poroča spletni portal Vatican News, je šest let vojne več kot štiri milijone ljudi, od tega več kot polovico otrok, spremenilo v begunce. Pomanjkanje hrane, revščina in epidemija koronavirusne bolezni podobo tamkajšnjih razmer še zamegljujejo.

Skupnost držav preizkušanemu Jemnu sicer nudi humanitarno pomoč, vendar je v lanskem letu uspela zagotoviti le polovico potrebnih sredstev; pričakovati je, da bo letošnja pomoč izdatnejša in bolj učinkovita. Škofijski vikar za Južno Arabijo, švicarski kapucin škof Paul Hinder, je za Vatican News povedal, da razmere že mejijo na humanitarno katastrofo.

Okoli 400.000 otrokom grozi smrt zaradi lakote

»Tu so težave zaradi lakote, zdravja, predvsem pa problem vojne in negotovosti z vsemi posledicami, ki si jih lahko mislimo. Državo pesti še suša, ki škoduje kmetom. Gre za sovpad številnih negativnih dejavnikov, ki trenutno določajo življenje v Jemnu,« je pojasnil škof Hinder. K negativnim dejavnikom lahko prištejemo še narasle cene nafte, pa tudi katastrofalno infrastrukturo, zaradi katere pot v najbližjo bolnišnico za številne prebivalce te države traja več dni.

Združeni narodi ocenjujejo, da bo v letošnjem letu v Jemnu zaradi akutne lakote ogroženih okoli 2,3 milijona otrok, mlajših od petih let. Okoli 400.000 otrokom zaradi lakote grozi celo smrt: »To je žalostna stvarnost, iz katere se človek težko reši. Dokler ni premirja in sprte strani ne sedejo za isto mizo, dotlej človekoljubne organizacije, ki želijo pomagati Jemnu, nimajo dostopa v državo. To bo za otroke velika katastrofa – pa ne le zanje.«


Škof Paul Hinder FOTO: Vatican Media

Milice Houthi okrepile svoje napade

Premirja in dialoga v Jemnu zaenkrat še ni na vidiku. Krvavo dogajanje v državi ni zgolj notranja državljanska vojna, temveč tudi spopad med podporniki Saudove Arabije in Irana. Savdijci si prizadevajo, da bi z zračnimi napadi mednarodno priznano vlado znova prestavili v Sano. Še nedavno so pri tem imeli podporo Združenih držav Amerike, ki pa jo je novi predsednik Joe Biden umaknil. To je spodbudilo milice gibanja Houthi, ki jih podpira Iran, da so okrepile svoje napade. Škof Hinder se skorajšnjega premirja ne nadeja.

»Pri tistih, ki bi lahko sprejeli odločitev glede premirja, ne vidim prave volje za to. Zato precej dvomim … Nobena stran ne zaupa drugi in tako ni mogoče najti skupne osnove. Brez premirja in politične rešitve se bo vojna preprosto nadaljevala – znotraj Jemna in žal tudi z zunanjimi vplivi.«

Kakšno pomoč zdaj Jemen najbolj potrebuje?

Na vprašanje, kakšno pomoč zdaj Jemen najbolj potrebuje, škof Hinder odgovarja: »Težko je reči, kajti potrebe so različne glede na pokrajine v Jemnu. Seveda so najpotrebnejši hrana in medicinska pomoč, vendar ne smemo pozabiti na izobraževanje. Od začetka vojne je šolanje otrok precej zastalo in to bo imelo katastrofalne posledice za prihodnost dežele.«

Katoliške cerkve v Jemnu skorajda ni, poroča škof. Pripadajo ji skoraj izključno, podobno kot v Abu Dabiju, kjer je sedež vikariata, gostujoči delavci iz tujine. V prestolnici Jemna pa deluje še nekaj misijonark ljubezni. »Razmere so izredno žalostne in od zunaj je skorajda nemogoče kar koli storiti za deželo. Sam sem v stikih z nekaterimi mednarodnimi organizmi, tudi s Poljsko karitas, ki ima urad v Jemnu … toda možnosti so izredno majhne. Položaj je resnično žalosten, človek bi se kar zjokal. Vedno sicer obstaja upanje, toda včasih kar vprašamo Boga: zakaj, Gospod, zakaj?«


Pokopališče v Jemnu FOTO: Vatican Media