Papež Frančišek v poslanici ob 53. svetovnem dnevu miru, ki ga obhajamo 1. januarja, vabi, naj bomo graditelji miru, odprti za dialog brez izključevanja in manipulacij ter goreči v prizadevanju za ekološko spreobrnjenje, ki pomeni »nov pogled na življenje«. Po mednarodnih raziskavah živimo vsako leto varneje, a obenem se nerešenim svetovnim žariščem pridružujejo nove tempirane bombe.

Indeks globalnega miru (IGM), lestvica najbolj in najmanj miroljubnih držav sveta, s 23 kazalci letno razvršča države po stopnjah varnosti, miru in ogroženosti. Povprečna ocena držav se je v letu 2019 v primerjavi z letom poprej izboljšala za 0,09 %, z drugimi besedami: 86 držav je varnejših kot pred letom dni, 76 pa manj varnih. Z najmanjšim varnostnim tveganjem živimo v Evropi (povprečno 3 umori na 100.000 prebivalcev), Slovenija je osma najbolj miroljubna država sveta, na vrhu je že dvanajsto leto zapovrstjo Islandija. Povsem pri repu je Somalija, ki je zdrsnila tudi za Irak, ki je bil vrsto let pregovorno zadnji. V deseterici najmanj miroljubnih držav je tudi Rusija, ZDA padajo tretje leto zapored (128. mesto). Nekoliko drugačen je Forbesov seznam svetovnih krajev, kjer je najnevarneje žive­ti. Vrh krojijo Brazilija, Južna Afrika in Nigerija.

Nespoštovanje dostojanstva

Viri možnih konfliktov so marsikje po svetu že dlje nespremenjeni, so pa v drugem (geo)političnem kontekstu, opozarja nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Lojze Peterle, in najprej kot eno od možnih žarišč konfliktnega razvoja izpostavi Balkan, Bližnji vzhod ostaja v marsičem podoben kot v preteklosti, tudi drugod po svetu imamo nerazrešene konflikte. »Pospeške k temu, pa ne zgolj z migracijami, prispeva globalizacija. Zlasti manj številni narodi, kot je naš, bi morali zelo natančno premisliti, v kakšnem položaju živijo in kako bodo ohranjali svojo identiteto in svoj interes,« pojasnjuje Peterle, ki vidi večino svetovnih problemov povezanih z nespoštovanjem dostojanstva narodov ali manjšin.

Vlaganje v varnost dobra naložba

Nekatera svetovna žarišča zlepa ne bodo ugasnila, vžigajo pa se tudi še nova, opozarja nekdanji direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) Boštjan Perne: »Največje težave se še vedno kažejo na Bližnjem vzhodu. Nerešeno ostaja kurdsko vprašanje, vprašanje sobivanja sunitov in šiitov je zlasti v Siriji in Iraku problematično, vse agresivnejša je tudi retorika med Iranom ter ZDA in Izraelom na drugi strani. Ne smemo pozabiti niti na problem Severne Koreje, saj je njen režim nepredvidljiv, še bolj nepredvidljive pa bi bile razmere, če bi samodržca na hitro odstavili ali ubili.« Slovenci, tako Perne, težko realno gledamo na svetovne varnostne izzive. »Večina Slovencev se problema varnosti zave šele, ko so težave na našem pragu. O migrantski krizi smo, denimo, zgolj polemizirali, ko pa nas je leta 2015 udaril migrantski val, je prišla streznitev. Tudi protiterorističnega boja ne jemljemo dovolj resno. Krizna žarišča so dokaj blizu, stabilnost naše neposredne okolice ni samoumev­na, mi pa se obnašamo, kot da je varnost Slovencem dana od Boga. Najlepši dokaz je naš odnos do Slovenske vojske, ki dobesedno propada. Problema varnosti se zavemo šele, ko je nimamo več. Tedaj je prepozno, zato je prav, da na vlaganje v varnost in varnostni sistem gledamo kot na dobro naložbo, ki nam bo nekoč koristila. Če ne nam, pa našim sinovom in hčeram,« je prepričan Perne.

Okoljsko spreobrnjenje

Kako pa se je na pereča vprašanja v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu miru odzval sveti oče Frančišek? Njegovo tokratno razmišljanje ima nekaj specifičnih poudarkov, odgovarja dr. Rafko Valenčič, urednik zbirke Cerkveni dokumenti, in med drugim kot enega od gradnikov miru izpostavi ekološko spreobrnjenje. »Papež se zopet vrača k svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod. Ekologija, skrb za skupni dom, zavezuje vsakega človeka od otroka naprej, za kar je potrebna primerna vzgoja, najprej v družini. Ekologija ni nekaj, kar opravimo z enim dejanjem. Če tega ne počnemo neprestano, ne zgolj uničujemo, kar nam je dano vsem, temveč se iz krivic, napačnega ravnanja rojevajo tudi napetosti.«

Več v novi številki tiskane Družine!

Foto: Reuters

PREBERITE TUDI:

»Opustimo željo po gospodovanju«

Dialog, sprava in okoljsko spreobrnjenje