Ustanoviteljici Inštituta Mire Mokriške, izdajatelja pesniške zbirke, Nataša Hribar in Lucija Baša, sta ob jubileju povabili deklamatorje in glasbenike, ki so občinstvu pričarali čustven in doživljajski večer.

V uvodu je bila avdiovizualno predstavljena avtoričina rokopisna zapuščina, večer pa se je, z bogatim fotografskim ozadjem, nadaljeval s ciklom senzibilnih ljubezenskih pesmi, od začetno nežnih in negotovih, do hrepenečih in strastnih. Tako kot se je razpletala življenjska zgodba Mokriške, ki so jo zaznamovali nesmisel prve svetovne vojne, prezgodnja smrt staršev, osamljenost in neizpolnjene želje po otrocih, je pesem vodila tudi poslušalce vse do predsmrtnih slutenj in priporočanja k Bogu.

FOTO: arhiv organizatorjev

Pesmi so doživeto predstavile dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, študentki slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter profesorice Barbara Baša, Nataša Hribar, Ana Škrlep in Marta Zabret. Celovitejša izkušnja pa se je stopnjevala s pevskimi in inštrumentalnimi točkami mladih glasbenic.

FOTO: arhiv organizatorjev

V drugem delu je sledil pogovor med mentorico in študentko, ki sta pripravili in izdali prvo pesniško zbirko Razgaljeno srce. Opisali sta svoje raziskovalno delo, proces ustanavljanja Inštituta ter priprave na izid knjige, ki ga je finančno podprla Občina Kamnik. Preko 50 pesmi, skrbno prepisanih iz miniaturne rokopisne pisave, je razdeljenih v pet tematskih sklopov, ki so podrobneje opisani v spremni besedi, pa tudi življenje in delo umetnice ter oris kulturno-zgodovinskih razmer na Slovenskem na prelomu 20. stoletja. Predstavlja dragocen vir literarne zgodovine, ki se na novo odkriva.

Knjigo sta izdali ustanoviteljici Inštituta Mire Mokriške, izdajatelja pesniške zbirke, Nataša Hribar in Lucija Baša

Lična, estetsko dovršena knjiga v formatu edine knjige, ki jo je Mokriška izdala za časa svojega življenja, in sicer Pravljice leta 1913 skupaj z Utvo, spominja na čas secesije. Med listanjem se razkrijejo tudi fotografije originalnega rokopisa, kar dodaja zbirki še večjo avtentičnost, zahvala gre oblikovalcu in fotografu Petru Škrlepu.  Ljubitelji pristne slovenske besede želimo, da bi glas Mokriške segal čim dlje, saj za časa svojega življenja ni bila slišana.