V Kuvajtu odslej katoliška bazilika
V Kuvajtu odslej katoliška bazilika
Slovesnost bo vrhunec dvodnevnega uradnega obiska vatikanskega državnega tajnika v tej arabski kraljevini, poročajo vatikanski mediji. Odlok o imenovanju omenjene cerkve za baziliko je vatikanski dikasterij za bogoslužje izdal v lanskem juniju.
Kardinal Parolin se je včeraj srečal z duhovniki, redovniki, redovnicami in verniki v prostorih Apostolskega vikariata Severne Arabije, nato pa so skupaj obhajali sveto mašo v konkatedrali Svete družine, ki so jo v Kuvajtu postavili leta 1961. Na programu je tudi srečanje s tamkajšnjimi vladnimi uradniki in obisk Velike mošeje v Kuvajtu, najpomembnejšega islamskega bogoslužnega kraja v državi.
Kardinal Parolin se je v Kuvajtu srečal s tamkajšnjimi duhovniki, redovniki, redovnicami in verniki. FOTO: Vatican Media
Diplomatski odnosi od leta 1969
Emirat ob Perzijskem zalivu in Sveti sedež diplomatske odnose vzdržujeta od leta 1969. V Kuvajtu živi in dela več deset tisoč migrantskih delavcev, katoličanov, večina jih prihaja iz vzhodne Azije.
Cerkev Gospe Arabske v Ahmadiju bo kardinal Parolin danes povzdignil v status manjše bazilike Apostolskega vikariata Severne Arabije, ki vključuje Kuvajt, Bahrajn, Katar in Saudovo Arabijo. Častni naziv »manjša bazilika« podeljuje papež, njegov namen pa je poudariti pomen dotične cerkve v tistem okolju in okrepiti njene vezi z Rimom.
Zadnja primerljiva slovesnost na tem območju je bila posvetitev novozgrajene stolnice v Bahrajnu leta 2021.
Apostolski vikariat Severne Arabije oskrbuje okoli dva milijona katoličanov v Kuvajtu, Saudovi Arabiji, Bahrajnu in Katarju, župnijska občestva pa so pretežno sestavljena iz migrantskih delavcev.
Katoliško občestvo pretežno migrantski delavci
Župnija Gospe Arabske v Ahmadiju je nastala leta 1948 na pobudo karmeličanskega reda, cerkev pa je bila zgrajena predvsem za katoliške migrantske delavce, zaposlene v kuvajtski naftni industriji. Danes je ena najstarejših katoliških cerkva v državi. V njej hranijo kip Device Marije, ki ga je leta 1949 v Rimu blagoslovil papež Pij XII., leta 2011 pa ga je slovesno kronal papež Benedikt XVI.
Apostolski vikariat Severne Arabije oskrbuje okoli dva milijona katoličanov v Kuvajtu, Saudovi Arabiji, Bahrajnu in Katarju. Župnijska občestva so pretežno sestavljena iz migrantskih delavcev, ki prihajajo iz Azije, Afrike in Evrope, vendar mašo obhajajo v različnih obredih in jezikih. Cerkveno življenje je osredinjeno na bogoslužja, evharistično češčenje, marijansko pobožnost, katehezo in usposabljanje laikov.



