V kneževini Liechtenstein se poraja nova snov za spor v že tako napetih odnosih med državo in Cerkvijo. Kot je poročala švicarska katoliška tiskovna agencija Kipa, je nadškof v Vaduzu, Wolfgang Haas, zavrnil vladno prošnjo za sklepanje cerkvenih porok v grajski kapeli Gutenberg v kraju Balzers. Kapela, ki so jo nedavno obnovili s podporo nekega zasebnega pokrovitelja, naj bi v Balzers ciljno privabljala bodoče mladoporočence. Nadškof Haas je ob tem pojasnil, da si Cerkev ne želi 'prirejati sanjskih porok in romantičnih slavij, pač pa prispevati k doseganju trajnih zakonskih zvez'.

Z omenjeno zavrnitvijo, ki jo je na krajevni cerkveni vrh naslovil predsednik vlade Klaus Tschütscher, so se še povečale že obstoječe napetosti med Cerkvijo in državo. Liechtensteinski prestolonaslednik princ Alois je med svojim zadnjim javnim nastopom, na državni praznik 15. avgusta, v svojem nagovoru ponovno izrazil zahtevo po 'daljnosežni razrešitvi zapletov med državo in Cerkvijo'.

Vlada v Liechtensteinu med drugim načrtuje uradno pravno priznanje drugih verskih skupnosti poleg katoliške Cerkve, poleg tega pa naj bi na novo uredili vprašanje verskega pouka. Odnose med Cerkvijo in državo je poslabšal tudi junijski referendum, v katerem so se državljani izrekli za podporo novemu zakonu o partnerskih skupnostih, ki dopušča tudi registracijo istospolnih partnerskih zvez.

18. septembra državljane Liechtensteina čaka še odločanje o prenovi zakonodaje o splavu. Državljanska pobuda se zavzema za legalizacijo umetne prekinitve nosečnosti v prvih dvanajstih tednih po spočetju, vendar po predvidevanjih ne bo uspela. Princ Alois o omenjeni pobudi ni želel izraziti svojega mnenja, liechtensteinski parlament pa je predlog jasno zavrnil. Ker v državi novi in prenovljeni zakoni ne morejo postati pravnomočni brez potrditve deželnega kneza ali njegovega namestnika, bo pobuda o legalizaciji splava najverjetneje propadla.

Od leta 1921 je katoliška Cerkve v Liechtensteinu tudi deželna Cerkev, 27.000 izmed okoli 36.000 prebivalcev Liechtensteina pa je katoličanov.

Na fotografiji: grad Gutenberg v Balzersu