Na severu Malezije so odkrili več množičnih grobov s posmrtnimi ostanki več kot 100 beguncev, pripadnikov islamske manjšine Rohinja iz Burme. Malezijski notranji minister Ahmad Zahid Hamidi je minuli konec tedna potrdil poročanje tamkajšnjega časnika The Star in izrazil svojo »osuplost«. Grobove je v preteklih dneh odkrila posebna enota malezijske vojske v bližini 17 taborišč v Perlisu ob meji s Tajsko. V teh taboriščih, ki so bila ob odkritju zapuščena, so malezijski trgovci z ljudmi domnevno zadrževali islamske Rohinje. »V vsakem grobu ležijo tri do štiri trupla. Ne vemo natančno, koliko jih je. Najverjetneje bomo našli še več trupel«, so malezijski mediji navedli Hamidijeve besede.

Rohinje predstavljajo pretežno islamsko manjšino v večinsko budistični Burmi. Tamkajšnja vlada jim odreka državljanstvo. V zadnjih letih je vedno znova prihajalo do spopadov. Po podatkih Združenih narodov sodijo Rohinje med najbolj preganjane manjšine na svetu. Zgolj v prvih treh mesecih letošnjega leta jih je iz Burme pobegnilo najmanj 25.000.

Trenutno naj bi bilo okoli šest do osem tisoč Rohinj na čolnih na poti proti Tajski, Maleziji in Indoneziji. V nobeni od teh držav begunci doslej niso bili dobrodošli. Minuli teden pa sta se Indonezija in Malezija odzvali na vse ostrejšo kritiko islamskih organizacij in sta pokazali pripravljenost, da begunce s čolnov sprejmeta vsaj začasno.

Kardinal Charles Maung Bo je burmanski vladi izrekel zahtevo po rešitvi krize z Rohinjami. Burma ima do pripadnikov te manjšine moralno odgovornost, je katoliški nadškof v Rangunu povedal v pogovoru za vatikansko agencijo AsiaNews.

Trenutni položaj je katastrofalen. Brezsrčni trgovci z ljudmi pošiljajo može, žene in otroke na morje in jih tam pustijo umreti. Zato je odločitev Malezije, Filipinov in Indonezije, da odprejo vrata beguncem, »velika človeška gesta«. Podobno kot begunci v Sredozemskem morju tudi ljudje iz Burme in Bangladeša iščejo dostojanstvo in varnost.

Vir: Kathpress
Foto: splet