Ljudje so se na Glavnem trgu začeli zbirati že kakšno uro pred izredno sejo, ki se je začela ob 17. uri. Mnogi so oblečeni v črno, nosijo majice in kape z napisi Pravica za Acota, kot so klicali pokojnega, ter #VsismolahkoAco. S transparenti sporočajo, da njegova smrt ne sme biti zaman in še: Če te to ne razjezi, nisi dovolj pozoren ter Dovolj je bilo! Na umrlega so se spomnili tudi z minuto molka. Na vhodih na Glavni trg prijatelji umrlega zbirajo prostovoljne prispevke za njegovo družino.

Udeleženci shoda so lahko neposreden prenos izredne seje spremljali na zaslonu na Glavnem trgu. FOTO: Jože Potrpin

Zbrane predstavnike vlade in državnih organov so najprej nagovorili posamezni župani in županje, ki niso skoparili s kritikami na račun države in njenega lotevanja z vprašanjem romske problematike, ter občinske svetnice in občinski svetniki.

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni: Žrtve se bojijo biti žrtve bolj, kot se storilci bojijo kazni

»Dovolj je, da imamo storilce ponavljajočih se in vse bolj drznih kaznivih dejanj, dovolj je, da se žrtve bojijo biti žrtve bolj, kot se storilci bojijo kazni,« je uvodoma poudaril Macedoni in se vprašal, zakaj država bolj ščiti storilce kot žrtve. Po njegovih besedah ne pristajajo več na to, da tožilci in preiskovalni sodniki razumejo pripadnost posebnim socialnim okoljem v jugovzhodni Sloveniji in Posavju kot posebno olajševalno okoliščino in tudi kot razlog za drugačno obravnavo.

Zakaj se storilci težkih kaznivih dejanj prosto sprehajajo brez zapornih kazni in se jim dosoja pogojne kazni eno za drugo. »Ali niso dolžni sodniki spoštovati ustave, ki pravi, da država zagotavlja varnost svojim državljanom,« je bil neposreden župan Macedoni.

FOTO: Jože Potrpin

Župan Šentjernej Jože Simončič: Romi nezakonito zasedajo tujo lastnino

Župan Šentjerneja Jože Simončič je dejal, da so v njegovi občini nekoč bivali v sožitju z Romi, a to je vse težje. Lastninska pravica pri njih ni zaščitena, Romi nezakonito zasedajo tujo lastnino, za kazniva dejanja se izrekajo pogojne kazni in prihaja do ponovitev teh dejanj. A to nikogar v tej državi ne zanima, kar je očitna neenakost pred zakonom, je dejal. Izpostavil je rojevanje mladoletnic. Oktobra letos so pri njih prejeli vlogo za enkratno socialno pomoč za novorojence, mati je bila 14-letna deklica.

Županja Metlike Martina Legan Janžekovič: Enakost pred zakonom za vse državljanov

Županja Metlike Martina Legan Janžekovič je zahtevala - poudarila je, da ne prosi - enakost pred zakonom za vse državljane. Poudarila je, da krivda za naraščajoče nasilje ne leži na celotni romski skupnosti, saj večina Romov želi živeti v miru in sodelovanju. Navedla je domnevno izjavo prebivalca romskega naselja v njeni občini: »Ha ha, kaj je z vami, imam pet otrok, dobim skoraj dva tisoč evrov socialne pomoči. Če se zaposlim, dobim tisoč evrov bruto, kar pomeni, da sem na slabšem. Dokler nam ta bedasta država daje denar, ne bom delal.«

Zaradi takšnega vedenja in zaradi nenehnih tatvin, groženj, vlomov in drugih kriminalnih dejanj sta med večinskim prebivalstvom zavela nezadovoljstvo in občutek ogoljufanosti. Sožitje se krha, je zatrdila županja. Navedla je še dogodek iz njene občine. Občina Metlika je organizirala avtobusni prevoz na današnji protest. Županja je dejala, da so jo klicali prestrašeni občani, ki jih je na mestu odhoda nadlegovala množica Romov in jim grozila, med drugim, da jim bodo uničili avtomobile.

FOTO: Jože Potrpin

Ribniški župan Samo Pogorelec: Ljudje se bojijo za svoja življenje

Za govorniški oder je stopil tudi ribniški župan Samo Pogorelec, ki je opozoril: »Ne govorimo več o romski problematiki. Govorimo o kriminalu, ki se dogaja v romskih naseljih in zunaj njih. Krivda ni na ljudeh, ki tam živijo, ampak v neučinkovitem sistemu, ki omogoča, da se nespoštovanje zakonov nadaljuje. Ljudje se bojijo za svoja življenja, izgubili so zaupanje v institucije in v to državo, zato pogosto niti ne prijavljajo več kaznivih dejanj.«

Župan Brežic Ivan Molan: Želi se ustvariti vtis, da smo za probleme, ki jih povzročajo Romi, krivi župani

Brežiški župan Ivan Molan je opozoril na dejstvo, da kazni na storilce kaznivih dejanj nimajo učinka. »Kakšne so posledice? Po navadi se jim napiše plačilni nalog, ki zanje ne pomeni popolnoma nič, saj ga ne plačajo, ker so socialni transferji neizterljivi. Večine kraj, ki jih storijo Romi, si ljudje ne upajo več prijaviti policiji, ker se bojijo iti na sodišče kot priče, ker potem običajno od storilcev doživljajo grožnje in ustrahovanje.«

Dodal je še, da se želi ustvariti vtis, »da smo za probleme, ki jih povzročajo Romi, krivi župani, lokalne skupnosti, čeprav za reševanje romske problematike nimamo tako rekoč nobenih orodij,« je dejal ministru za delo, družino in socialne zadeve Luki Mescu.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta: Ruši se zaupanje v državo

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dejal, da vlada in državni zbor nista prisluhnila številnim zakonskim predlogom, pobudam lokalnih skupnosti in številnim shodom. Stanje pa je takšno, da pravna država v praksi ne deluje več, ljudem se ruši zaupanje v državo, kar je alarm, je izjavil Lotrič. Predlagal je, da se preganjanje kaznivih dejanj dodeli sodnikom zunaj Novega mesta po vsej Sloveniji, ter sodnikom in njihovim družinam prizna varovanje, če si ga želijo.

Sveče, ki gorijo v spomin na pokojnega Novomeščana Aleša Šutarja. FOTO: Jože Potrpin

Silvo Mesojedec, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske:

»Brutalno nasilje je očeta stalo življenja. To je vrh ledene gore, ki je rezultat ignorance. Odločitve v Ljubljani so sprejete brez stika z realnostjo. Dokončana osnovna šola je za mnoge romske otroke nedosegljiva, od kod vozni park nekaterih Romov? Droge se prodajajo na veliko, pa zasvojenost in pedofilija. Starši so otrokom najslabši zgled. Kaj naredi država? Le priliva olje na ogenj. Vsi naši predlogi iz regije so bili preslišani. Politika v Ljubljani misli, da bo problem izginil, pa ne bo. Naša potrpežljivost je končana. Končno začnite sprejemati ukrepe, ki jih zahtevamo, sicer boste soodgovorni za vse nadaljnje tragične dogodke. Za Acotovo ste že.«

Premier Golob: Sprejeli bomo »Šutarjev zakon«

Predsednik vlade Robert Golob je napovedal, da bodo enote policije, tudi posebne in specialne, ostale na Dolenjskem, dokler ne bo varnost zagotovljena. Napovedal je sprejem »Šutarjevega zakona« z bistveno večjimi pooblastili policije za nadzor nad varnostno tveganimi območji.

Na področju kaznovalne politike bodo na prvo mesto postavili ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Za tiste, ki to ponavljajo, se bodo pogoji radikalno zaostrili. Nič več ne bo prepuščeno naključju ali temu, ali je morda sodnik ustrahovan, je dejal Golob. Principa najmilejše kazni ne bo več, »za povratnike ne more biti razumevanja«. Napovedal je povišanje kazni za kazniva dejanja z elementi nasilništva, še posebej v skupinah. Predvidena je ukinitev otroških dodatkov za vse mladoletnice z otroki, zaseg premoženja neznanega izvora pa bo pohitren in olajšan, je ob bučnih žvižgih s trga povedal Golob.

Predlog zakona bo po premierjevih besedah prihodnji teden sprejet na vladi, v DZ-ju pa predvidoma do konca novembra. V sporočilu kabineta predsednika vlade so nato podrobneje predstavili ukrepe, ki jih je pridobila STA in se dotikajo različnih področjih. 

UKREPI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

- učinkovitejša ureditev vstopa policistov v tuje stanovanje ali druge prostore;

- policija bo lahko izvedla varnostno akcijo, potrebno za zaščito življenja in zdravja ljudi, ko je to z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti lahko ogroženo;

- policija bo lahko takoj odstranila osebo s kraja, če krši javni red, in ji ob ponovitvi kršitve prepovedala vstop in zadrževanje;

- policija bo lahko zahtevala takojšnje zaprtje lokala in prekinitev zbiranja, če bo prišlo do kaznivih dejanj ali pozivanja k njihovemu izvrševanju

UKREPI S PODROČJA PRAVOSODJA

- omejila se bo pravica do brezplačne pravne pomoči v primeru, če oseba ponavlja prekrške ali kazniva dejanja (povratniki), dodali bodo še druge ukrepe za omejevanje zlorab v okviru brezplačne pravne pomoči;

- s spremembo kazenskega zakonika bo črtan pregon na predlog pri posameznih kaznivih dejanjih (tožilstvo bo vodilo pregon po uradni dolžnosti);

- s spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju se bo za poplačilo neplačanih glob zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov, ko gre za povratnike, poseglo tudi v določene denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti

UKREPI NA PODROČJU ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA IN DAVČNE IZVRŠBE

- ukrep poenostavljenega ugotavljanja razkoraka med vrednostjo premičnega premoženja, s katerim razpolaga fizična oseba, in njenimi dohodki - v primeru ugotovitve, da prijavljeni dohodki fizične osebe ne ustrezajo vrednosti premičnega premoženja, bodo tega lahko začasno zasegli takoj na licu mesta;

- ukrep, ki omogoča, da se v davčni izvršbi neplačanih glob poseže tudi na določene denarne prejemke, ki so po veljavni ureditvi (zakon o davčnem postopku) izvzeti iz izvršbe oziroma je izvršba nanje omejena

UKREPI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

- denarna socialna pomoč se bo v primeru povratnikov lahko omejila;

- preverba ustreznosti ureditve odvzema otroka, kadar je otrok ogrožen;

- znižanje določenih socialnih transferjev za družine, kjer mladoletne deklice zanosijo, ter pomoč materi in otroku na drug primeren način

UPORABA SREDSTEV ZA OBČINE Z EVIDENTIRANIMI ROMSKIMI NASELJI

Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov, ki so v pristojnosti občine in so namenjeni varovanju varnosti ljudi in premoženja v lokalni skupnosti zaradi posebnih okoliščin.