Zdaj je nastopila priložnost, da dobite odgovore na vsaj kakšnega izmed teh vprašanj: Ministrstvo za obrambo je namreč v sodelovanju s pristojnimi organi v začetku oktobra pozvalo svojce žrtev vojnega in povojnega nasilja k sodelovanju pri postopkih ugotavljanja identitete žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili odkriti v prikritih vojnih grobiščih.

Pomemben del postopka je primerjava genetskih profilov, pridobljenih iz posmrtnih ostankov, z genetskimi profili njihovih bioloških sorodnikov. Pristojni zato k sodelovanju vabijo vse osebe, ki menijo, da je lahko njihov svojec oziroma prednik med žrtvami vojnega ali povojnega nasilja, in so pripravljene sodelovati pri postopku identifikacije.

Svojci se boste lahko 17. in 19. novembra zglasili na eni izmed določenih policijskih enot, kjer bo po opravljenem pogovoru in pridobitvi potrebnih podatkov ter na podlagi njihove predhodne privolitve odvzet bris ustne sluznice. Iz referenčnega biološkega vzorca bo izdelan genetski profil, namenjen primerjavi z genetskimi profili, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov žrtev. Postopek, ki je nekaj edinstvenega v slovenskem vzpostavljanju tranzicijske pravičnosti, razumljivo sproža veliko vprašanj.

Prizor iz Hude jame. FOTO: Pavel Jamnik

V novi številki tednika Družina odgovarjamo na nekatera, ki prihajajo do izraza tudi pri prvih informativnih srečanjih v organizaciji Nove Slovenske zaveze. Med drugim boste izvedeli:

1. Ali naj družine za oddajo vzorca DNK in posredovanje drugih podatkov izberejo le enega »reprezentanta«, ki je sorodstveno najbliže pogrešanemu svojcu?

2. Ali je postopek povezan z izpolnjevanjem obrazcev in če je tako, katere podatke je treba vnesti?

3. Kaj terja čim bolj točna in verodostojna priprava teh podatkov?

4. Kaj pa, če je o okoliščinah izginotja svojca malo ali celo nič znanega?

5. Kako bo potekalo jemanje vzorcev DNK in ali bodo v tem postopku pridobljeni vzorci DNK lahko uporabljeni še za kaj drugega?

6. Nekateri svojci žrtev so v preteklosti že oddajali vzorce za primerjavo z DNK profili žrtev, izkopanih iz nekaterih morišč. Ali je zaželeno tudi njihovo sodelovanje?

7. Mnogi ostareli sorodniki žrtev ne morejo priti na izbrane policijske uprave. Ali je njihovo sodelovanje vendarle omogočeno?

8. Ali bosta 17. in 19. november edini priložnosti za oddajo vzorcev?

9. Kaj se zgodi, če je identifikacija uspešna?

Odgovori na navedena in še nekatera pogosta vprašanja torej v novi številki tednika Družina, ki je že med našimi bralci in naročniki.

Poleg tega smo povabili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, da je za naš tednik spregovoril o izidu nedeljskih volitev v Srbiji in širši, tudi zgodovinski sliki sedanjih razmer.

Pišemo tudi o Vinku Kobalu, soustanovitelju gibanja Pot, katerega delo in življenje danes, 25 let po njegovi smrti, svetita še močneje, in poročamo z odprtja razstave ob 100. obletnici rojstva Franceta Slane, najrodovitejšega slovenskega slikarja. Razstava je do 8. januarja 2027 na ogled v Galeriji Družina, nekatere umetnine pa je mogoče tudi kupiti.

Vabljeni torej v našo galerijo in k branju nove Družine!