V katedrali sv. Vida v Pragi na Češkem so minulo soboto za blažene razglasili štirinajst mučencev. Kot poroča Radio Vatikan, so to frančiškani češke, nemške, italijanske, francoske in španske narodnosti, umorjeni 15. februarja leta 1611. Redovno skupnost v Pragi je tistega dne napadla razjarjena množica ljudi, ki je bila polna nepremišljenega sovraštva do katoliške Cerkve in zato tudi pripravljena ubijati. Družbeno politični kontekst na Češkem v 17. stoletju je namreč zaznamovalo naglo širjenje protestantskih sekt, ki so nasprotovale katolištvu in so bile zlasti sovražne do katoliške dinastije Habsburžanov.

O praških mučencih je za Radio Vatikan spregovoril kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je vodil sobotno slovesnost. Med umorjenimi frančiškani je izpostavil Bedricha Bachsteina, ki je bil češke narodnosti, vikar samostana in učitelj novincev. Poznan je bil kot učen govornik. Poleg Bachsteina je kardinal med drugim omenil še Španca Juana Martíneza, spovednika svojih rojakov, ki so živeli v Pragi, in Italijana Bartolomea Dalmasonija, ki je prišel v skupnost, da bi nadzoroval obnovo cerkve in samostana, zaupana frančiškanom le nekaj let pred tragičnim dogodkom. Med štirinajstimi mučenci so bili tudi mladi kleriki in laični bratje.

Po navedbah kardinala Amata so bili frančiškani umorjeni s sekirami in meči. Eden je bil obglavljen, drugi preboden med molitvijo v kapeli, tretjemu so odsekali roke, medtem ko je poskušal rešiti ciborij s posvečenimi hostijami, spet druge so vrgli z zvonika. Njihov poboj je bil grozljiv. Razlog zanj pa je bilo golo sovraštvo do Cerkve, zaradi katerega so bili katoličani, redovniki in laiki v tistem obdobju neprestano v življenjski nevarnosti. Štirinajstih mučencev v resnici ni bilo mogoče obtožiti nacionalizma ali politične zarote, saj so bili večinoma tujci in so jim bili domači družbeno politični spori tuji. Iz virov, izhajajočih iz tistega časa, pa je jasno, da so se kljub temu v polnosti zavedali nevarnosti, v katero so se podali kot pričevalci vere. In prav kot pričevalci vere so se na koncu vedli tudi pred svojimi rablji, je dodal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Glas o njihovem mučeništvu se je skozi štiri stoletja ohranil vse do danes.

Kardinal Angelo Amato je ob koncu spregovoril še o možnosti, da bi sobotna beatifikacija načela ekumenske odnose. Kardinal je prepričan, da jih lahko kvečjemu okrepi. Slovesna beatifikacija namreč ni nekakšno zapoznelo maščevanje, temveč poskuša vse spodbuditi, da bi zlo premagovali z dobrim.