Na praznik spomina vseh vernih rajnih je papež Frančišek spomnil na usodo preganjanih kristjanov in vernike obenem spodbudil, naj ne izgubijo upanja. »Tudi danes so kristjani preganjani, bolj kot v prvih stoletjih,« je sveti oče dejal v prostem nagovoru v Katakombah sv. Priscile, kjer je prvič v življenju obhajal bogoslužje. Spomnil je, da so se v obdobju prve Cerkve mnogi kristjani morali skrivati, da so lahko obhajali evharistijo in pokopavali mrtve.

Tudi danes »je biti kristjan v mnogih državah zločin in je prepovedano«; kristjani se morajo ponekod celo pretvarjati, da imajo zabavo ali pa praznujejo rojstni dan, da lahko obhajajo evharistijo, ker je na tistem kraju prepovedana, je pojasnil Frančišek. Vernike je pozval, naj svoje življenje v vseh okoliščinah vedno zaupajo Bogu: »Če smo v Božjih rokah, ki so polne ran iz ljubezni, smo varni.«

Na dan, ko se v Katoliški cerkvi spominjamo vseh pokojnih, je papež spomnil na vstajenje ter pomen upanja in zaupanja v Boga za vsakega kristjana. »Naše upanje je zasidrano v nebesih,« je pojasnil. Da bi prišli v nebesa, pa ne potrebujemo nenavadnih stvari ali bolj »prefinjene drže«, temveč živo krščansko istovetnost. Sveti oče je ob tem obsodil pretvarjanje, da smo kristjani, in vernikom položil na srce, naj za pravo krščansko istovetnost živijo blagre.

Bogoslužje v »kraljici katakomb«

Katakombe sv. Priscile na ulici Salaria v Rimu so nastale med 2. in 5. stoletjem. Poimenovane so po plemkinji Priscili, ki je dala na voljo zemljišče. Zaradi številnih tam pokopanih mučencev Katakombe sv. Priscile imenujejo tudi »kraljica katakomb«. Odkrili so jih v 16. stoletju.

V katakombah sv. Priscile ležijo tudi posmrtni ostanki sedmih papežev. Po maši je želel Frančišek obiskati papeške grobove v kripti pod baziliko sv. Petra, kjer se je v molitvi spomnil vseh svojih predhodnikov.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media