Največji padec diagnoz je pri raku dojk in prostate (okoli 20 odstotkov), nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesa in danke ter nemelanomskem kožnem raku (do 10 odstotkov). Največji padec so zaznali v starostni skupini 50–64 let, pri bolnikih, starejših od 80 let, pa so bile številke nad pričakovanji.

Največji padec odkritij v prvem valu 

Analiza podatkov o novih primerih raka po mesecih kaže, da je bil padec diagnoz največji (okoli 30 odstotkov) v prvem valu aprila 2020 ter v prvih mesecih 2022 (t. i. omikron val), okoli 15 odstotkov. »Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem še vedno nismo nadoknadili manka iz celotnega obdobja epidemije, prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je dvoodstoten. Napotitve na prvi pregled so bile v prvi polovici 2022 v porastu, napotitve na kontrolne onkološke preglede pa so še vedno v upadu«, pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

V prvi polovici leta letošnjega leta je bilo za osem odstotkov manj novo odkritih primerov raka. FOTO: Spletna stran OI Ljubljana

Skrb zaradi dolgoročnih posledic

Vodja epidemiologije in registra raka na OI dr. Vesna Zadnik opozarja, da jih pri vplivu epidemije covid-19 na raka skrbijo predvsem dolgoročne posledice, ki bi se lahko začele izražati šele v prihodnjih letih.

»Trenutno dostopni podatki sicer kažejo, da so bolniki prihajali do diagnoze z zamikom, vendar pa njihova bolezen ob diagnozi ni bila značilno bolj razširjena v primerjavi s prejšnjimi leti. Vseeno bomo tudi v bodoče budno spremljali morebitna poslabšanja preživetij slovenskih bolnikov z rakom, ki smo jih obravnavali med epidemijo. Kljub normalizaciji epidemičnih razmer v družbi nas lahko upravičeno skrbi, da je dostopnost do zdravstvenih storitev še vedno zmanjšana, čeprav smo verjetno ravno zaradi epidemije naredili korak naprej pri storitvah na daljavo.«

Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 16.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6500 jih zaradi raka umre.

Pomen odziva na vabila presejalnih programov

Strokovna direktorica OI dr. Irena Oblak OI poudarja, da jih podatki registra raka o vplivu covid-19 na raka v Sloveniji v zadnjih treh letih skrbijo, »zato ponovno pozivamo prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe ZORA, DORA, Svit, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.«

Bolnikov z rakom ni manj, le odkriti bodo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka začne z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi, še dodajajo na OI Ljubljana.