Mag. Jože Podpečnik iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Jože Dežman, mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, mag. Marko Štepec in Barbara Kastelec.

Urednica revijalnega programa pri družini Barbara Kastelec, urednik revije SLO, časi, kraji, ljudje dr. Jože Dežman in urednik posebne izdaje mag. Marko Štepec so posebno izdajo predstavili v sredo, 23. maja, v Narodnem muzeju v Ljubljani. Najprej je dr. Dežman poudaril, da je revija namenjena temu, da imamo tudi Slovenci svojo revijo, ki je namenjena populariziranju slovenske zgodovine. Z njo desetletja malo vidnega dela postaja vidno tudi širšemu krogu, ne le samim zgodovinarjem.

Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja je uvodoma pozdravila izid posebne tematske številke in povedala, da v muzeju 29. oktobra letos načrtujejo odprtje razstave natanko ob stoletnici ustanovitve Države SHS, kustos mag. Jože Podpečnik, pa je povedal, da je ta država obstajala samo 33 dni, a predstavlja ključno podlago za kasnejšo Kraljevino SHS. Razstava bo na ogled od odprtja do konca parila 2019.

Urednik posebne izdaje mag. Marko Štepec (Muzej novejše zgodovine Slovenije) je dejal, da je v ospredju revije slovenska vojna izkušnja. Ko je poleti 1914 izbruhnila vojna, so jo sodobniki najprej opredelili kot vojno 1914/1915, kot evropsko, kmalu tudi svetovno. Šele kasneje je bila na kolektivni ravni opredeljena kot prva svetovna vojna. Obenem so bile geografskim in časovnim poimenovanjem pridane mnoge lastnostne oznake, kot imperialistična, globalna, celo absolutna in totalna, je naravo te vojne v uvodu opredelila zgodovinarka dr. Petra Svoljšak.

Galicija in soško bojišče

Urednik Marko Štepec je orisal razmere, v katerih so se znašli slovenski vojaki na vzhodnem bojišču po vpoklicu 26. julija 1914. Vojake so na pot pospremile množice z zastavami in cvetjem. A v Galiciji je 17. pehotni polk že 26. avgusta 1914 v dolini reke Złota Lipa doživeli ruski topniški, šrapnelski ogenj, ki jih je zdesetkal. Vojaki 26. strelskega polka so doživeli svoj ognjeni krst vzhodneje, pri Žukowem. »… naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali ...« je zapisal Ivan Matičič.


Avtorji in sodelavci posebne izdaje SLO, časi, kraji, ljudje

Zatem je Štepec odstrl dogajanje na soškem bojišču, ki se je odprlo, ko je 23. maja 1915 Kraljevina Italija Avstro-Ogrski napovedala vojno. Opisal je dinamiko premikov na fronti s prelomnim dogodkom avgusta 1916, ko je italijanska vojska zasedla Sabotin in je avstro-ogrsko poveljstvo ukazalo umik vojske in preostalih prebivalcev iz Gorice na levi breg Soče, kar je sprožilo val beguncev.

Čudež pri Kobaridu

Bitko pri Kobaridu, imenovano tudi čudež pri Kobaridu, ki velja kot mejnik v razvoju nemške napadalne doktrine, je opisal Marko Simić. Nemške in avstro-ogrske enote so 24. oktobra 1917 zjutraj po siloviti, vendar le šesturni topniški pripravi, v kateri je sodelovalo 1.845 topov, šle v napad. Z učinkovito uporabo nove taktike so napadalne enote drugo za drugo zavzemale ključne točke italijanske obrambe. Nemci so že prvega dne bitke zasedli Kobarid, nadporočnik Rommel pa je na čelu oddelka treh čet Württemberškega gorskega bataljona 26. oktobra dopoldne, po dveh dnevih infiltracijskega načina bojevanja zavzel vrh Matajurja. Italijanom je preostal le še umik, ki se je končal na začetku novembra sto kilometrov zahodneje, na bregovih reke Piave. Prva in najpomembnejša novost je bila zamenjava stoletja starega načina napada strelske vrste z nenadnim napadom napadalnih skupin, ki so postale osnovne taktične enote. Skupine, ki so štele osem mož in podčastnika, so bile v napadu ločene in razporejene po globini. Gostoto ognja napadalnih skupin so zagotavljali prenosni lahki mitraljezi, ki so postali eno glavnih orožij.

Ekscesi avstro-ogrske armade

Prva svetovna vojna je deloma še poznala »viteško« bojevanje. Civilno prebivalstvo je moralo po azu državnih oblasti zapustiti svoje domove in oditi v begunstvo, zato je dr. Renato Podbersič v nadaljevanju opisal položaj goriških beguncev in njihovo duhovno oskrbo. Omenil je okrog 80 tisoč slovenskih beguncev, ki so bili razseljeni po vsej monarhiji.


Avtorji posebne izdaje SLO, časi, kraji, ljudje

Ekscesi avstro-ogrske armade v Galiciji in na Balkanu pričajo, da habsburška monarhija svoje zadnje vojne nikakor ni vodila na »viteški« način, je ugotovil Miha Sluga. Najhujše posledice so občutili prebivalci predelov ob mejah z ruskim carstvom in malo srbsko kraljevino, ki sta postali prizorišči surovega ravnanja, množičnega obešanja, plenjenja in represalij nad civilnim prebivalstvom.

Ženske so prevzele vlogo pater familias

Dr. Petra Testen piše o posledicah odtegnitve fantov in mož od doma: ženske so prevzele vlogo pater familias, moško vlogo glave družine, z njo pa tudi vlogo tistega, ki poskrbi za kruh na mizi. V javnem prostoru so prevzemale vsa potrebna, tudi moška dela, da je življenje teklo naprej.

Oktobra 1918 je bilo že jasno, da je konec vojne pred vrati. 30. maja 1917 je Anton Korošec v imenu poslancev Jugoslovanskega kluba na Dunaju prebral deklaracijo z zahtevami po preoblikovanju monarhije. A prva svetovna vojna se je formalno končala šele 11. novembra 1918, podlago za nastanek Države SHS je predstavil dr. Bojan Balkovec. Narodno vijeće v Zagrebu je 29. oktobra razglasilo Državo SHS. Prestolnica nove države je postal Zagreb, že s 1. decembrom 1918 pa se je državni okvir spremenil: Država SHS se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Spomeniki žrtvam prve svetovne vojne

Posebna izdaja revije SLO časi, kraji, ljudje prinaša tudi fotografije izbranih spomenikov žrtvam prve svetovne vojne po Sloveniji (Marko Štepec).

Arheološki pogled na prvo vojno je pripravil dr. Uroš Košir. Kako spomin na vojno, tudi skozi pripovedi obiskovalcev oživljajo v Kobariškem muzeju, je opisal Željko Cimprič. Dr. Marko Klavora iz Goriškega muzeja je skozi razstavo o vojnih beguncih, ki je bila v Gradu Kromberk, podal univerzalno doživljajsko izkušnjo beguncev.

Ob Soči so se bojevali, trpeli in umirali fantje ter možje mnogih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline v naravi, ki so kulturna in zgodovinska dediščina nacionalnega in mednarodnega pomena in tvorijo Pot miru od Alp do Jadrana, o čemer piše mag. Tadej Koren.

Za konec revija predstavlja še dokumentarno serijo RTV Slovenija o Slovencih med prvo svetovno vojno, ki jo je režiral Valentin Pečenko.

Foto: Ivo Žajdela

Video predstavitve: