»Razveselil sem se, ko so mi rekli: 'V hišo Gospodovo pojdemo. Naše noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem,'« so psalmistove besede in zvok roga po navedbah vatikanskih medijev spremljali obred odpiranja še zadnjih svetih vrat v jubilejnem letu v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, potem ko so bila sveta vrata na prvi sveti večer odprta v baziliki sv. Petra, na štefanovo v rimskem zaporu Rebibbia, 29. decembra v baziliki sv. Janeza v Lateranu in na novega leta dan v baziliki Marije Velike.

Pogled vernikov se je pred vstopom v baziliko, ki hrani relikvije apostola poganov, obrnil proti križu na vrhu timpanona mozaičnega pročelja: pod tem simbolom življenja, ki premaga smrt in greh, sta dve besedi v latinščini, Spes unica (Edino upanje), besedi, ki izražata gotovost, da je Kristus upanje, vrata za vstop v Božje kraljestvo.

FOTO: Vatican Media

Zaznamovano z molitvijo

Obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Pavla, ki stoji v rimski ulici Via Ostiense, v istoimenski četrti blizu levega brega Tibere in nekaj kilometrov stran od kraja, kjer je apostol pretrpel mučeništvo, je zaznamovala molitev: kardinal Harvey je pristopil k svetim vratom na desni strani pročelja, izdelanim iz brona s ploskimi reliefi, ki prikazujejo pomembna obdobja iz življenja apostola Pavla, in jih odprl, verniki pa so obred spremljali v tihi molitvi. Zatem se je oglasilo zvonjenje bazilikinih zvonov.

Odprtje svetih vrat zaznamuje odrešilni prehod, ki ga je odprl Kristus s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem, ter vse člane Cerkve poziva k spravi z Bogom in med seboj.

Kardinal Harvey je prag bazilike prestopil ob zvokih himne svetega leta, sinočnjega evharističnega slavja pa se je udeležilo več kot 2.800 vernikov. Zbrani so prisluhnili odlomku iz evangelija po Janezu o utelešenju Besede, ki je »prišla, da bi prebivala med nami«. Kardinal Harvey se je v nagovoru osredinil na odpiranje svetih vrat, »dejanje, ki je tako preprosto kot tudi izredno pomenljivo«: »Z neizmernim veseljem smo prestopili prag svetega templja, saj smo na simbolen način stopili skozi vrata upanja.«

Kardinal je ob tem izpostavil dve ključni besedi svetega leta: veselje in upanje. »Veselje, ker se je rodil Odrešenik, in upanje, ker je Kristus naše upanje,« je poudaril. Odprtje svetih vrat po njegovih besedah zaznamuje »odrešilni prehod, ki ga je odprl Kristus s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem, ter vse člane Cerkve poziva k spravi z Bogom in med seboj«.

FOTO: Vatican Media

Upanje ni prazna beseda

Prestopiti prag svetih vrat z vero pomeni vstopiti v »čas usmiljenja in odpuščanja, da bi se (…) vsem ženskam in moškim odprla pot upanja, ki ne razočara«. Poudaril je, kako zelo zdaj potrebujemo upanje: v obdobju, ki ga zaznamujejo tragedije, vojne in krize različnih vrst, je namreč upanje, čeprav je nedvomno povezano s prihodnostjo, mogoče izkusiti tudi v sedanjosti. Upanje pa ni prazna beseda ali naša nejasna želja, da bi se stvari obrnile na bolje, kot zagotavlja tudi papež Frančišek, »temveč je gotovost, saj temelji na Božji zvestobi svojim obljubam«.

Upanja ne smemo razumeti kot pasivne vrline, ko samo čakamo, da se stvari zgodijo, saj je upanje nadvse dejavna krepost, ki pomaga, da se stvari zgodijo.

Upanja ne smemo razumeti kot »pasivne vrline, ko samo čakamo, da se stvari zgodijo«, je kardinal povzel papeževe besede, saj je upanje »nadvse dejavna krepost, ki pomaga, da se stvari zgodijo«. Jubilej 2025 nas tako kot vsako sveto leto poziva, naj postanemo romarji, je sklenil kardinal Harvey, kar pomeni, da se čutimo kot del občestva, »ki že dva tisoč let potuje po poteh tega sveta in oznanja vstajenje Jezusa Kristusa«. Cerkev vsakega romarja vabi, naj se »poda na duhovno potovanje po sledeh vere, Sveti Duh pa naj spremlja naše korake na tem romanju vere, trdno v upanju, ki ne razočara«.