V Rimu so minulo sredo predstavili večjezikovni slovar s področja migracije in azila, ki ga je več kot pet let pripravljala Evropska migracijska mreža v sodelovanju z Evropsko komisijo. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, slovar vsebuje tristo najpogostejših in najpomembnejših izrazov s področja migracije in azila v več evropskih jezikih. Pobudo je z odobravanjem sprejel tudi predsednik Papeškega sveta za preseljence in potujoče, nadškof Antonio Maria Veglió, ki je na predstavitvi slovarja predstavil bogato izkušnjo katoliške Cerkve z osebami, ki so del vedno pogostejšega migracijskega pojava. Kot je izpostavil, mora oseba, ki se ukvarja z migranti, posedovati nekatere nujno potrebne lastnosti, kot so uravnoteženo razumevanje kulturnih horizontov, človeška rahločutnost ter poglabljanje in dovzetnost za drugega.

Gre za cilj, ki zahteva mnogo napora, a si zanj prizadevajo osebe, ki se ne prepustijo pastem samosvojih interesov, je dejal nadškof Veglió. Izpostavil je, da ko je govora o migraciji, Cerkev ve o čem govori, saj je že od leta 1800 naprej skrbno spremljala razvoj množičnega preseljevanja, med drugim tudi velik val izseljevanja iz Italije. Svojo zaskrbljenost je Cerkev vedno izražala s podporo in bližino mnogim ljudem, ki izselitve iz svoje domovine niso izbrali prostovoljno, ampak so bili zaradi različnih vzrokov primorani oditi v deželo z drugačnim jezikom, kulturo in pravnim sistemom, mnogokrat v okolje, ki jim ni bilo naklonjeno z odprtostjo in solidarnostjo.

Cerkveni nauk se področja migracije pogostokrat dotika in ga povezuje s potrebo po splošni porazdelitvi zemeljskih dobrin, enakim dostojanstvom vseh oseb, svobodo do preseljevanja, svobodo vesti in spoštovanjem vesti, s pravico do dobrodošlega sprejema in tudi z dolžnostmi, ki pripadajo priseljencem v drugo državo. Po nadškofovih besedah je naloga Papeškega sveta za preseljence in potujoče tudi to, da te smernice prenese v konkretno prakso, tudi v sodelovanju s pristojnimi narodnimi in mednarodnimi ustanovami. Nadškof Veglió je še dejal, da je pojav človeške mobilnosti potrebno predstaviti v pravi luči, saj kljub mnogim problematičnim vidikom prav tako predstavlja priložnost za države, ki priseljence sprejemajo, in države, od koder ti prihajajo, ter tudi za solidarnost med narodi.