Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar obstajajo zanesljivi podatki o prebivalstvu na zdajšnjem ozemlju Slovenije, je leta 2019 v naši državi prebivalo več moških kot žensk. Kot so v letnem poročilu zapisali na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), je 1. julija lani prebivalstvo Slovenije sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj torej 2.089.310 prebivalk in prebivalcev. Takšen zasuk je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine (delež tujcev zdaj znaša 7,1 %), saj so priseljeni tuji državljani povečini moški. Slovenija je tako ena od le štirih članic EU-28 (ob Švedski, Malti in Luksemburgu), v katerih se tehnica nagiba na stran moških.

Krivulja navzgor še do leta 2023

Po projekcijah naj bi se število slovenskega prebivalstva povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. Obeta se močna sprememba starostne sestave prebivalstva: v letu 2018 so 19,4 % celotnega prebivalstva sestavljale osebe, stare vsaj 65 let. Do leta 2055 naj bi se delež povečal na skoraj 32 %, do leta 2100 pa na nekaj več kot 31 %.

Stopnja brezposelnosti med nižjimi v desetletju

Stopnja brezposelnosti je bila v 3. četrtletju lanskega leta 4,8-odstotna, kar je bila ena najnižjih vrednosti po letu 2008, ko je bila najnižja – v 3. četrtletju 4,1-odstotna. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od lanskega januarja do septembra je bila nominalno za 4,3 %, realno pa za 2,6 % višja kot v enakem obdobju leto poprej. Povprečna septembrska bruto plača je znašala 1712,11 evra.

Letno inflacijo najbolj višale cene hrane in pijače

Gospodarsko razpoloženje se je – podobno kot v celotni EU – lani precej poslabšalo, vrednost je bila v Sloveniji nazadnje tako nizka konec leta 2014. V zadnjem letu je pri nas zaupanje potrošnikov najbolj upadlo v gradbeništvu, v trgovini na drobno pa je po začetni rasti v zadnjih mesecih tudi nekoliko uplahnelo. Cene so se lani, od januarja do konca novembra, povprečno zvišale za 2 %, v enem letu – od novembra 2018 do novembra 2019 – pa za 1,4 %. Letno inflacijo so najbolj višale cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 %) ter blaga in storitev (predvsem za 14 % dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za 2 %).



Več kot 13 milijonov nočitev

V turističnih nastanitvenih obratih so do konca septembra 2019 zabeležili več kot 5 milijonov prihodov turistov, od tega skoraj 4 milijone tujih, in dobrih 13 milijonov prenočitev, tuji turisti so jih ustvarili 9,6 milijona, največ Nemci (1,368 milijona), Italijani (993.000) in Avstrijci (798.000).

Spletno nakupovanje še raste

Še vedno narašča tudi spletno nakupovanje. Pred anketiranjem v prvem četrtletju lanskega leta je vsaj en nakup v zadnjih 12 mesecih opravilo 56 % oseb, starih od 16 do 74 let. Prek spleta je oblačila, športno opremo ali obutev kupovalo 43 % e-kupcev, dobrine za gospodinjstvo (belo tehniko, pohištvo …) 37 %, počitniške aranžmaje ali nastanitve je rezerviralo 31 % e-kupcev, 24 % pa jih je kupilo letalske vozovnice ali organiziralo prevoze.

Pridelek grozdja in hmelja močno padel

Vrednost kmetijske proizvodnje je bila lani po prvi oceni za 6 % nižja kot leto poprej in naj bi znašala 1,32 milijona evrov. Pridelek grozdja (108.000 ton) je padel za 15 %, pridelek hmelja pa, predvsem zaradi manj ugodnih vremenskih razmer, za kar 30 %.

Dolg države bistveno nižji kot v EU

Dolg države je ob koncu lanskega prvega polletja znašal 31,8 milijarde evrov oziroma 15.259 evra na prebivalca, kar je bilo 13 odstotnih točk manj kot v povprečju EU. Dolg države v deležu BDP je bil ob koncu lanskega prvega polletja za 3 % nižji kot ob koncu leta 2018.

Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 pa najdete TUKAJ.

Foto: Tatjana Splichal