Med letoma 1961 in 2024 se je največ otrok rodilo leta 1964, 6,8 milijona. Od takrat se je število rojstev enakomerno zmanjševalo in leta 2024 doseglo 3,55 milijona, kar je 3,3 odstotka manj kot leta 2023.

Najvišja rodnost v Bolgariji, najnižja na Malti

Stopnja rodnosti je bila leta 2024 v EU z 1,34 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi tako najnižja doslej. Najvišjo stopnjo rodnosti je zabeležila Bolgarija (1,72), najnižjo pa Malta (1,01).

Kje v Evropi je rodnost višja od povprečja od držav EU?

Stopnja rodnosti se je po podatkih Eurostata v EU zvišala le v Sloveniji, in sicer z 1,51 v letu 2023 na 1,52 v letu 2024. Ob Sloveniji je bila rodnost višja od povprečja EU še v Bolgariji, Franciji, na Islandiji, v Srbiji, Črni gori, Albaniji in Gruziji.

Najnižja rodnost v Estoniji in na Poljskem

Največji upad stopnje rodnosti je zabeležila Romunija, z 1,54 v letu 2023 na 1,39 v letu 2024. Najnižjo rodnost sicer beležijo v Španiji, Italiji, Grčiji, Litvi, Estoniji in na Poljskem. Tam je stopnja rodnosti pod 1,2.

Povprečna starost ženske ob prvem rojstvu je skoraj 30 let

Skoraj polovica rojenih otrok v EU v letu 2024 se je rodila ženskam, ki so prvič postale matere. V povprečju so bile ženske v državah EU ob rojstvu prvega otroka stare 29,9 leta. Najmlajše so ženske postale matere v Bolgariji, kjer so prvega otroka v povprečju rodile pri 26,9 letih in v Romuniji (27,2 leta). Najstarejše pa so ženske matere postale v Italiji, pri 31,9 leta in v Luksemburgu (31,6 leta). V Sloveniji je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka 29,1 leta.

Pri nas rodilo 79 odstotkov žensk, ki so rojene v Sloveniji

Materam, ki so se rodile v drugi članici EU ali v državi izven EU, se je v letu 2024 rodilo 24 odstotkov otrok. V Luksemburgu je bilo takih 68 odstotkov rojstev, na Cipru pa 42 odstotkov. Največji porast takšnih rojstev je zabeležila Malta. V Sloveniji pa je rodilo 79 odstotkov žensk, ki so rojene v Sloveniji, in 21 odstotkov žensk, rojenih v drugih državah, še izhaja iz poročila Eurostata.