Bil je hkrati vizionar in človek konkretnih dejanj, resnična legenda slovenske katoliške medijske »scene«, ki so ga zaradi vsega, kar je s sodelavci postavil na noge (revija Ognjišče, Radio Ognjišče), užival nesporen ugled tudi v mednarodnih krogih katoliških časnikarjev.

Bil je tudi izredno pronicljiv opazovalec splošnega medijskega in družbenega dogajanja na Slovenskem. Da pokažemo na ta del njegove osebnosti, smo iz intervjujev, ki smo jih z njim pripravili za Družino, po njegovi smrti 18. februarja 2020 napaberkovali – in jih danes vélikemu prijatelju naše medijske hiše v spomin poobjavljamo – nekaj zanj značilnih in še vedno veljavnih misli …

… o vodilu duhovnika, katerega poslanstvo je povezano z delom v medijih.

Duhovnik je oznanjevalec Kri­stusovega nauka. To lahko stori na več načinov. Župnik v svoji župniji s pridigami, veroukom, srečanji in tudi s širjenjem verskega tiska, priporočanjem radijskih in TV-oddaj. Duhovniki, ki delamo v medijih, imamo odgovorno nalogo, da govorimo mnogim bralcem, poslušalcem, gledalcem hkrati in ob različnem času. To pomnoži našo moč in tudi odgovornost. Pa tudi odgovornost vernikov, da izbirajo, berejo, gledajo in poslušajo tisto, kar je nepristransko, resnicoljubno, vzgojno.

… o (ne)demokratičnosti slovenskih medijev.

Tiskani mediji so na splošno zelo proticerkveno usmerjeni. Je to dediščina iz prejšnjih časov? Pregovor pravi: Volk dlako menja, nravi nikdar ali Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Starejši vzgajajo mlade, to se ve. Radio Slovenija je nekoliko bolj odprt, verskih oddaj razen prenosa maše ob nedeljah pa je zelo malo. Televizija Slovenija ima nekaj zelo dobrih oddaj, v pogovornih oddajah pa je veliko odvisno od gostov, ki jih povabijo, ti pa so velikokrat zelo versko nestrpni in neobjektivni. Druge televizije se izogibajo verskega področja, razen lokalnih, ki imajo tudi verske, nedeljske oddaje. Zgodovina Cerkve je prikazana zelo tendenciozno. Demokratičnosti torej zelo primanjkuje. Občutek imam, da smo katoličani »grdi raček«. /…/ Vse, kar je verskega, v glavnem prikazujejo negativno. Tudi v dogodkih pri nas in po svetu iščejo senčne strani. Žal pa se gledalci in bralci ne odzivajo na take prikaze, tudi če so žaljivi za vernike. To je napaka kristjanov, kajti če bi bili protesti množični in pogosti, bi se mediji, ki jim je pomembna branost, poslušanost, gledanost, kmalu ustrašili.

Biseromašnik Franc Bole (l. 2018). FOTO: Izidor Šček

… o odločitvi za širjenje od tiskanih k elektronskim medijem.

Vedno sem se jasno zavedal, da so javna občila izredno močno sredstvo za animacijo. Ljudje bi marsikaj naredili, če bi vedeli, kaj in kako – če bi jim nekdo za to ponudil konkretno možnost. Prostor za ponujanje takih možnosti je bil najprej časopis, da pa bi imeli še kakšne druge medije, tega si dolgo niti misliti nismo mogli – do političnih sprememb /po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije/. Tedaj sem takoj rekel: moramo priti do radia. Šel sem k tedanjemu ministru za kulturo in ga naravnost vprašal, kaj moramo narediti, da bi z radijsko postajo pokrivali celo Slovenijo. Rekel je, naj vložimo prošnjo. Dve leti smo čakali, saj je bilo to področje nekaj časa »zamrznjeno« – nikomur niso dajali dovoljenj za oddajanje, razen seveda tistim, ki so oddajali že prej, kot so bili nacionalni radio in nekatere lokalne radijske postaje. Ko pa se je to področje končno odprlo, smo bili seveda med prvimi, ki so na novo stopili v slovenski eter.

… o prizadevanjih, da bi s signalom Radia Ognjišče pokrili vse prebivalstvo Slovenije.

Vsi verni imajo pravico poslušati cerkveni radio. Saj vendar nismo mogli reči, da bomo pokrili recimo le Primorsko! Če hočemo oznanjati – to pa je naš jasni prvi cilj: biti pastoralno usmerjen radio, ki bo z verskega vidika podajal določene vsebine –, potem nas imajo pravico poslušati vsi. Le nekaj let prej se je skoraj 72 odstotkov Slovencev izjavilo za katoličane, in rekli smo, da jih moramo doseči.

Franc Bole in Peter Jančič, prejemnika Meškovega priznanja l. 2018. FOTO: Arhiv Družine

… o družbeni vlogi Radia Ognjišče.

Zavedamo se, da je radio družbena zadeva, zato smo se tudi postavili na stališče, da bo Radio Ognjišče govoril o vsem, kar zadeva človeka – od verskih vsebin do zabave in področij, kot je recimo skrb za invalide ali kakšne druge skupine ljudi, s katerimi se noben drug radio ne ukvarja redno. Kot kristjani smo to dolžni, ker moramo živeti iz evangelija. Naš cilj je, da je tisti, ki posluša Radio Ognjišče, o vsem obveščen. Mnogi nam namreč pravijo, da imajo radio nastavljen le na našo frekvenco – torej morajo od nas izvedeti čim več: od vremena in razmer na cestah do političnega dogajanja. Poudarek pa je razumljivo na cerkvenem dogajanju.

… o tem, na katerega od svojih »otrok«, revijo Ognjišče ali Radio Ognjišče, je bolj ponosen.

Oba sta moja najljubša, na oba sem ponosen. Z revijo je bilo teže začeti, bili so svinčeni časi. Spomnim se, da nam Ognjišča tiskarne niso hotele tiskati, obravnavali so nas kot tujek, niso nas hoteli sprejeti. Uredništvo in založba sta omogočila, da smo tehnično usposobili radio, oba studia in oddajnike. Radio smo začeli v navidezni demokraciji, vsaj tako odkrito nas niso odklanjali, čeprav brez zapletov in čudnih pogledov, zavrnitev ni šlo. Če primerjam obe veji Ognjišča, tiskano in elektronsko, bi lahko rekel, da ima radio čedalje večji vpliv – takoj je navzoč, v istem trenutku se odziva na dogodke, poslušalci se lahko odzivajo na slišano. Radio je tudi bolj zahteven, imamo 24 ur programa na dan, revija izide »samo« enkrat na mesec. Povezuje pa nas isto ime.

Franc Bole s predsednikom RS Borutom Pahorjem ob prejemu državnega priznanja Red za zasluge (l. 2013). FOTO: Tatjana Splichal

… o pomislekih, češ da je Cerkev hierarhična ustanova in zato nima pristojnosti (tudi medijske ne) pridigati o demokraciji in pluralizmu.

Kako je Cerkev interno urejena, je zgodba zase. Cerkev je hierarhična, ustanovil jo je Kristus, ima svoje vodstvo – papeža, škofe. To je za Cerkev samo plus, saj je tako enotna in lahko uresničuje Kristusovo poslanstvo. Jasno pa je, da morajo kristjani delovati na vseh področjih. Ne moremo reči, da lahko kristjani hodijo v cerkev, molijo, zdaj se morda lahko ukvarjajo še s karitativnim delom, v politiko pa naj se ne vtikajo. Nasprotno! Kristjani se morajo vtikati v politiko, saj je ta stvar vseh ljudi, tudi revnih, tudi drugačnih po prepričanju. Cerkev se ne sme povezovati z nobeno stranko, mora pa ozaveščati vernike, da bodo delovali v politiki, da bo slovenska družba boljša, pravičnejša. To je dolžnost kristjana. Absurdno bi bilo reči, da na Radiu Ognjišče ne bi smeli delovati politično, ker naj bi se Cerkev ne vtikala v politiko. Ne nazadnje – saj so vsi sodelavci z izjemo /takratnega; op. B. Š./ odgovornega urednika laiki in oni lahko delujejo na vseh področjih. Veliko, kar je Radio Ognjišče dosegel v teh nekaj letih, je že to, da se vsi skupaj vedno bolj otresamo strahu, češ, če se bomo vtikali v politiko, jih bomo dobili po glavi. Kristjani morajo biti slišni na vseh področjih in mi jim lahko damo glas. Demokracija je v različnosti in te pri nas skoraj ni – Radio Ognjišče je pravzaprav edini dnevni medij, ki lahko s stališča pomembnega dela slovenske javnosti presoja družbena dogajanja.

… o prihodnosti katoliških medijev.

Vsak uspeh pri reviji in pri radiu, s katerim smo po poslušanosti takoj za nacionalnim radiem, potrjuje, da smo na pravi poti, da smo prav vlagali, četudi se morda vse vedno ne posreči tako, kot bi si želeli. Res je zaskrbljujoč podatek o počasnem padanju naklad. Skušamo najti poti, da bi se to spremenilo. »Čarobne palice« za to sicer nismo našli ne mi ne kakšen drug verski časopis, vendar to ne pomeni, da se ne bomo trudili tudi v prihodnje – še bolj se bomo!