Papeški svet za pravičnost in mir je včeraj izdal dokument o reformi mednarodnega finančnega sistema. Kot poroča Radio Vatikan, v skladu z družbenim naukom Cerkve dokument predstavi pogled na gospodarsko in finančno krizo ter predlaga možne rešitve za dosego bolje zastavljenih finančnih institucij, ki bi bile učinkovite na svetovni ravni in usmerjene v človeški razvoj vseh oseb in narodov. Dokument Papeškega sveta za pravičnost in mir so predstavili predsednik omenjenega dikasterija kardinal Peter Turkson, tajnik Mario Toso in predavatelj politične ekonomije na rimski univerzi Tor Vergata Leonardo Becchetti.

Kot je na predstavitvi dokumenta dejal kardinal Turkson, papež in Sveti sedež s pozornostjo spremljata trenutne razmere v svetu ter nenehno spodbujata ne samo k skupnemu delovanju, ampak k delovanju, ki temelji na jasni predstavi o vseh ekonomskih, socialnih, kulturnih in duhovnih vidikih. Tako Sveti sedež preko dokumenta papeškega sveta ponuja svoj prispevek na tem področju, ki bi bil lahko koristen za odločanje držav G-20, je zatrdil kardinal Turkson.

Dokument o reformi mednarodnega finančnega sistema se opira na okrožnico Pavla VI. O delu za razvoj narodov (Populorum progressio) in socialno okrožnico Benedikta XVI. Ljubezen v Resnici (Caritas in veritate). V tej papež zatrjuje, kako nas »kriza obvezuje, da na novo zarišemo pot, da sprejmemo nova pravila in poiščemo nove oblike obveznosti, da zidamo na dobrih izkušnjah in zavržemo slabe. Kriza se tako spreminja v priložnost za trezen razmislek in novo načrtovanje.« Odziv na papežev poziv je tudi včeraj predstavljeni dokument papeškega sveta, ki, kot piše v uvodu, želi dati prispevek k delovanju oseb na odgovornih položajih po svetu in delovanju vseh ljudi dobre volje.

Kot je še zapisano v poročilu Radia Vatikan, je dokument tudi gesta odgovornosti do prihodnjih generacij, da se ne bi nikoli izgubilo upanje v boljšo prihodnost ter zaupanje v dostojanstvo in spodobnost človeške osebe. Sicer pa besedilo ponuja analize, razlage in praktične smernice sedanjih družbenih razmer, ki upoštevajo etično in versko razsežnost. Tako so na primer predstavljeni razlogi za sedanjo veliko gospodarsko in finančno krizo, ki so prej ideološke kot pa moralne narave. Stare ideologije so nadomestile nove, ki so enako nevarne za celostni razvoj človeka in ki so negativno vplivale na mednarodni in svetovni finančni sistem, povzročile veliko socialno nepravičnost in neenak gospodarski razvoj. Dokument tako izpostavlja nevarnost neoliberalističnih, neoutilitarističnih in tehnokratskih ideologij.

Tajnik papeškega sveta Mario Toso je na predstavitvi dejal, da je te uničevalne prakse mogoče preseči tako, da se preide k »novemu mišljenju«, k »novemu globalnemu humanizmu«, ki je odprt za transcendenco in po katerem primat »biti« nad »imeti« narekuje etiko, ki je »človekova prijateljica« oziroma je »etika bratstva in solidarnosti«. Dokument po Tosojevih besedah v skladu s papeškim socialnim naukom podaja predloge za reformo sedanjih mendarodnih institucij, da bi postale bolj verodostojne in demokratične. Te morajo med drugim biti v službi vseh, sposobne ponuditi učinkovito vodstvo ter obenem omogociti vsaki državi, da izrazi in sledi lastnemu skupnemu dobremu.

Sedanja gospodarska in finančna kriza pa je lahko tudi trenutek velikih priložnosti, kar je zatrdil profesor politične ekonomije Leonardo Becchetti. Po njegovih besedah imajo krize tudi pozitivni vidik, sedanja gospodarska in finančna kriza pa pomeni priložnost za reformo svetovnega finančnega sistema in za okrepitev Evropske unije z vidika oblikovanja uravnoteženih davčnih sistemov. Becchetti je med drugim dejal, da je vatikanski dokument osredotočen na dva temeljna vidika: oblikovati okvir pravil globalnega vodenja, ki bi predstavljala okvir za delovanje svetovnih institucij, ter reforma mednarodnega finančnega sistema z vrsto konkretnih predlogov.