Prvič po dolgih letih v Vatikanu ponovno pripravljajo beatifikacijo kakšne kraljice. Vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov je minuli petek priznala čudež na priprošnjo Marije Kristine Savojske (1812-1836), s čimer se je zaključil postopek za njeno beatifikacijo.

Zadnji vladar, razglašen za blaženega, je bil avstrijski cesar Karel I. (1887-1922), ki je čast oltarja dosegel leta 2004. Do beatifikacije kakšne kraljice v času pontifikata Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. ni prišlo.

Marija Kristina Savojska se je rodila 14. novembra 1812 v Cagliariju na Sardiniji, kot najmlajša hči kralja Viktorja Emanuela I. s Sardinije in njegove avstrijske soproge Marije Terezije. Leta 1832 se je poročila s kraljem Ferdinandom II., vladarjem 'dveh Sicilij' (Regno delle Due Sicilie, južna Italija), in prišla na njegov dvor v Neaplju. Med podložniki je bila izjemno cenjena zaradi svoje skromnosti in ponižnosti. Petnajst dni po rojstvu prvega sina, kasnejšega kralja Franca II. (1859-61), je kraljica Marija Kristina 31. januarja 1836 umrla.

Postopek za beatifikacijo 'kraljice dveh Sicilij' se je pričel pred več kot 150 leti, 9. julija 1859. Pij XII. (1939-1958) je vladarki leta 1937 priznal junaške kreposti zaradi njenega zglednega in pokončnega življenja. V naslednjih desetletjih postopek ni in ni napredoval. Blažene za razliko od svetnikov častimo le po krajevnih Cerkvah.

Vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov je čudež priznala tudi italijanski mistikinji Mariji Bolognesi, junaške kreposti pa poljski redovni ustanoviteljici Mariji Tereziji od sv. Jožefa (1885-1946) in španskemu redovnemu ustanovitelju Joahimu Rosselloju i Ferraju (1833-1909).

Foto: splet