Italijanski kardinal Camillo Ruini je po tem, ko je duhovnik iz vatikanske kurije javno priznal svojo istospolno usmerjenost, v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera zanikal obstoj gejevskega lobija v Vatikanu. Po kardinalovih besedah je o teh stvareh veliko govora, bilo pa bi »izjemno žalostno, če bi bile resnične«, in v tem primeru bi morali resno ukrepati. Kardinal Ruini je poudaril, da sam ni zaznal še nobenih znakov, ki bi potrjevali obstoj gejevskega lobija, zato ne želi obrekovati nedolžnih.



Minuli konec tedna, tik pred začetkom škofovske sinode o zakonski zvezi in družini, je sodelavec vatikanske Kongregacije za nauk vere, poljski monsinjor Krzysztof Olaf Charamsa, v pogovoru za omenjeni italijanski časnik izjavil, da s partnerjem živi kot dejaven homoseksualec. Obenem je izrazil zahtevo, da bi se morala katoliška Cerkev odpreti tudi za istospolno usmerjene pare.

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je Charamsovo odločitev, da takšno izjavo javnosti predstavi tik pred odprtjem sinode, označil kot »zelo tehtno in neodgovorno«, saj naj bi poljski duhovnik s tem poskrbel le za medijski pritisk na udeležence sinodalnega zasedanja. V danih okoliščinah je zato povsem jasno, da ne more več opravljati svojih dolžnosti v rimski kuriji in na papeških univerzah.

84-letni kardinal Ruini je med leti 1991 in 2008 opravljal funkcijo glavnega vikarja rimske škofije in je bil eden izmed najožjih sodelavcev Janeza Pavla II. ter Benedikta XVI. Velja za predstavnika konservativnega krila v katoliški Cerkvi. O papežu Frančišku je Ruini v pogovoru za Corriere della Sera dejal, da je njegova pogosto navajana izjava o istospolno usmerjenih (»Kdo pa sem jaz, da bi jih sodil?«) ena najbolj napačno razumljenih Frančiškovih izjav. Papež ni storil drugega kot ponovil opozorilo iz evangelija, po katerem kristjan naj ne bi nikogar obsojal in to velja tudi za istospolno usmerjene.

Glede Frančiškovega pontifikata je kardinal Ruini dejal, da se v določenih pogledih seveda izjemno razlikuje od predhodnih, toda kontinuiteta njegovega početja je dosti večja od razlik. Prehod z Benedikta na Frančiška je primerjal z zamenjavo papežev Pija XII. in Janeza XXIII. leta 1958 in pojasnil: »Človek mora biti slep, da ne vidi, kako zelo papež Frančišek koristi Cerkvi in širjenju evangelija.«

Vir: Kathpress
Foto: splet