V središču letnega zasedanja Papeške akademije za življenje (Pontificia Academia per la Vita/PAV), ki se je pričelo minuli četrtek, je bila terapevtska uporaba izvornih celic iz krvi popkovine, do sobote pa so udeleženci poleg tega razpravljali tudi o splavu in njegovih posledicah.

V zvezi z izvornimi celicami, pridobljenimi iz krvi popkovine, ki bi v prihodnosti morda lahko pomagale pri zdravljenju težkih bolezni, je potrebno razjasniti še številna etična vprašanja, je poudaril predsednik akademije Ignacio Carrasco De Paula v pogovoru za Radio Vatikan. Žal je dejstvo, da na tem področju poteka nenehna trgovina. Prihodnost sicer po njegovih besedah 'veliko obeta, vendar žal govorimo o nečem, kar še ne obstaja, česar verjetno tudi v naslednjih petih letih še ne bo, zato moramo biti pri teh stvareh izjemno previdni'.

Res je sicer, da je izvorne celice iz krvi popkovine moč konzervirati, potrebno pa bo še dokazati, da te celice resnično lahko služijo v terapevtske namene. V luči etičnih vprašanj je najprej potrebno uveljaviti trg izvornih celic in ga nato ves čas budno nadzorovati.

Splav je bil druga tema razprav na redni letni skupščini. Po mnenju Carrasca je pri tem nujno potrebno izvajati posvetovanje in ženske seznaniti z osebnimi posledicami splava. Ženske so namreč pogosto izpostavljene družbenemu pritisku in se čutijo primorane opraviti splav.

Janez Pavel II. je Papeško akademijo za življenje ustanovil leta 1994 kot posvetovalni organ za cerkvena stališča do zaščite življenja in biomedicino. Člane akademije, trenutno jih je sedemdeset, imenuje papež.

Papež Benedikt XVI. je ob koncu zasedanja člane akademije tudi sprejel, v svojem nagovoru pa je ponovno ostro obsodil splav in zdravnike pozval k zaščiti življenja. Umetna prekinitev nosečnosti po njegovem mnenju ne more pomeniti rešitve za družinske, gospodarske ali socialne težave, pač pa umori nerojenega otroka, uniči žensko in zamegli vest očeta ter pogosto uniči družinsko življenje.

V družbi, v kateri ozaveščenost za moralno težo splava in drugih posegov proti življenju nenehno niha, se morajo zdravniki še posebej zavzemati za zaščito življenja. Obenem je Benedikt XVI. izrazil zahtevo po pomoči za tiste ženske, ki so splav opravile in so ob tem doživele moralno in eksistenčno dramo.

Zdravniki ob zdravstvenih težavah zarodka pogosto svetujejo opravljanje splava, je papež položil na srce udeležencem skupščine. V tem primeru splav opišejo kot moralno dopusten in celo izrazijo terapevtsko zahtevo po njem, zato da bi družini in otroku 'prihranili nepotrebno breme'. Ravno zdravniki pa se ne bi smeli izogibati zahtevni nalogi, da vest ženske branijo pred razočaranjem in da ji pojasnijo, kako splav ne pomeni rešitve za njene težave.