Naraščanje števila krščanskega prebivalstva v državah Perzijskega zaliva je posebej opazno v kneževini Katar in kraljevini Bahrajn. V obeh zalivskih državah trenutno gradijo velika krščanska svetišča, kot je pred dnevi poročala dunajska ustanova Pro Oriente. V katarski prestolnici Dohi naj bi do konca leta zaključili gradnjo pravoslavne stolnice sv. Izaka in Jurija. Pristojni nadškof Makarios je napovedal, da bodo bogoslužja v novi cerkvi v grškem, arabskem in ruskem jeziku. Pravoslavni patriarh v Jeruzalemu, Teofil III., bo prišel v Doho in bo novo svetišče blagoslovil.



Na dobrodelni tržnici v prid cerkvenih gradenj tik pred velikonočnimi prazniki se je izkazalo, da so pravoslavni kristjani v Katarju med seboj močno povezani: obiskovalcem so ponujali jedi in etnografske izdelke ruskega, srbskega, grškega, moldavskega, bolgarskega in sirsko-libanonskega izročila.

Notranji cerkveno-politični spor

Doha sicer znotraj pravoslavja cerkveno-politično velja za sporno območje. Pravoslavni patriarhat v Antiohiji je prepričan, da celotni arabski polotok tradicionalno sodi k njegovemu »kanonskemu ozemlju«, patriarhat v Jeruzalemu pa zagovarja stališče, da večina kristjanov v Katarju prihaja iz Palestine in je zato v Dohi uredil nadškofijski sedež. Nadškof Makarios je bil posvečen leta 2013, ob ostrem protestu antiohijskega patriarhata. Zaradi spora glede cerkvenih pristojnosti za Katar je cerkveno občestvo že pet let razcepljeno med oba pravoslavna patriarhata. Spor je privedel do tega, da se antiohijski patriarhat leta 2016 ni udeležil pravoslavnega koncila na Kreti.

Nova stolnica v Bahrajnu leta 2021

V Awaliju, predmestju Maname, ki je prestolnica kraljevine Bahrajn, pa so v teh dneh začeli z gradbenimi deli za novo katoliško stolnico. Po navedbah apostolskega vikarja, škofa Camilla Ballina, naj bi svetišče odprli leta 2021. Zemljišče je Katoliški cerkvi pred petimi leti podaril kralj Hamad bin Isa al Khalifa.

Večina katoličanov v kraljevini je delovnih migrantov iz vzhodne Evrope, južne Indije in s Filipinov; v Bahrajnu pa živi tudi okoli 1.000 domačih katoličanov. Nova stolnica bo povezana s škofovskim sedežem. Kot je poudaril škof Ballin, pa naj bila v prvi vrsti duhovno središče. Gradnjo stolnice ocenjuje kot znamenje »očitne odprtosti« kraljevine Bahrajn za verski pluralizem.

Do konca prvega tisočletja je bila krščanska navzočnost v zalivskih državah izjemno močna. Drugo obdobje krščanske navzočnosti zaznamuje vladavina Portugalske v 16. in 17. stoletju.

Vir: Kathpress
Foto: bahraincathedral.org