FOTO: Tamino Petelinšek

Namen srečanja župljanov, pridružili so se jim tudi verniki iz sosednje župnije v Strugah, je bil pregledati stanje verskega življenja v župniji, pregledati stanje in delo vseh skupin in tudi vernikov, ki niso vključeni v nobeno od delujočih skupin, se soočiti s problematiko in izzivi, s katerimi se srečujejo ter jih čutijo, ob tem pa pogledati tudi v skupno prihodnost.

Nagovor župnik Franca Škulja. FOTO: Ivo Žajdela

Vloga vsakega je v župniji velika

Župnik Franc Škulj je spomnil, da smo vsi romarji upanja. »Bog vas je s svojimi darovi, ali po izvolitvi, poklical k posebni odgovornosti. Vsem je gotovo veliko do tega, da ohranimo vero, slovenstvo in dobrepoljsko župnijo. Vloga vsakega je v župniji velika, vsak more prispevati svoj delež, da se omenjene vrednote ohranijo in razživijo. Ta dan naj bi spoznali kaj je moja konkretna naloga v sedanjem času in kako naj skušam to posredovati naprej.«

Milan Knep je predaval na temo Gradimo župnijo. FOTO: Ivo Žajdela

Učiti se moramo »umetnosti bližine«

Dogodek je trajal od 9. ure dopoldne, najprej je Milan Knep predaval na temo Gradimo župnijo. Spomnil je, da če naj gradimo župnijo, moramo poznati teren, na katerem jo bomo gradili, torej družbo oziroma svet, v katerem živimo, in Cerkev, katere del je župnija. V poglobljenem prikazu je najprej na primeru Francije govoril, kako je liberalni (t. i. progresivni) del človeštva (zahodne civilizacije) uničeval Cerkev. Potem je prikazal stanje v Cerkvi danes, po tem dolgem in intenzivnem uničevanju.

V sklepnem delu je dejal, da se moramo učiti »umetnosti bližine«, kot pravi papež. »Zakaj je to tako važno? Da premagujemo osamljenost, v katero tone sodobni svet. Ne smemo misliti, da je umetnost bližine že v tem, da po molitvenem ali kakem drugem srečanju navzoče postrežemo s pecivom in pijačo. Umetnost bližine moramo gojiti že pred sproščenim srečanjem ob pecivu in pijači.«

Delavnica, skupina služeče vodenje, strokovno-duhovni spremljevalec je bil Igor Dolinšek. FOTO: Tamino Petelinšek

Spodbujali so bližino, pripovedovanje osebnih zgodb

Dejal je, da so v obdobju, ko je bil župnik v Mostah v Ljubljani, so ustanovili Skupnost sv. Jožefa, ki je povezovala upokojence, in društvo Sagrada Famillia, ki je povezovalo mlade. »Ugotovil sem, da med obema občestvoma ni nikakršnega odnosa, zato smo na ŽPS sklenili, da bomo vsako leto organizirali vsaj eno skupno srečanje, na katerem ne bomo obravnavali nobene posebne teme, temveč bomo v mešanih skupinah, mladih in starejših, spodbujali bližino, pripovedovanje osebnih zgodb. Šele skozi te zgodbe so potem mladi začutili, kdo so ti starejši, ki se jim včasih zdijo pusti, čudaški, zastareli. Starejši pa so začutili mlade, njihove dileme, razmere, v katerih živijo, naravo njihovih težav.«

Delavnica, skupina služeče vodenje. FOTO: Ivo Žajdela

Ne iščimo vzrokov, zakaj je imel bližnji težave

Dodal je, da vsak od nas želi povedati svojo zgodbo, da bi ga prek nje bližnji začutili in razumeli, kdo pravzaprav je, kaj je prestal, za kaj se je zavzemal, kaj je ustvaril, kaj ga skrbi, zaradi česa trpi. »Ob poslušanju zgodb naših bližnjih moramo posebej paziti na zavist in privoščljivost; biti moramo diskretni, zato naj tega, kar slišimo, ne razlagamo ne sebi ne drugim, naj ničesar ne vrednotimo in ocenjujemo, kajti sodba je Božja. Naj ne iščemo vzrokov, zakaj je imel bližnji težave. Vedno smo namreč v skušnjavi, da problem, ki ga ima bližnji, pripišemo neki njegovi pretekli napaki ali grehu, ki naj bi ga storil; nedopustno je reči, da si je kdo za problem, ki ga ima, sam kriv. Sicer se bomo znašli v Stari zavezi, ko so ljudje za vsako boleznijo in težavo bližnjih videli greh, zato so sodili, moralizirali, se zgražali in imeli sebe za boljšega od drugih. Ne pozabimo: 'Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo' (Jn 8,7), pravi Jezus.

Delavnica, skupina za bogoslužje, strokovno-duhovni spremljevalec je bil Bogdan Berce. FOTO: Tamino Petelinšek

Učimo se »pogovora v Duhu«

Predlagal je, da se učimo »pogovora v Duhu«. To pomeni živeti izkušnjo izmenjave, v kateri nam Svetu Duh pomaga slišati njega in v njem slišati drug drugega, beremo v sklepnem dokumentu Za sinodalno Cerkev (CD 177, str. 39). Na ta način bomo ponovno vzpostavili zaupanje in spravo med nami. Odnosi v Svetem Duhu, ko v njem molimo in se v njem pogovarjamo, dajejo Cerkvi življenjsko moč in oživljajo njene strukture (CD 177, str. 43).

Delavnica, skupina za bogoslužje. FOTO: Tamino Petelinšek

Vera se prenaša tudi s pomočjo spominjanja

Povzel je papeža Frančišek, ki je dejal, da se vera prenaša tudi s pomočjo družinskega in občestvenega spominjanja. Takšna srečanja, namenjena spominjanju, prikličejo v zavest pomembne življenjske trenutke iz družinske preteklosti, tudi iz vojnih časov, prikličejo obraze in dogodke, ki so vplivali na osebne in družinske poti. Vse to pa je pogosto povezano s travmami in ranami, ki so jih doživele naše družine (CD 162, str. 18). Zaupanje raste postopoma, a bo raslo, če bomo s tem začeli.

Zato naša občestva ne smejo dajati vtisa, da so skupine izbrancev, nas opozarja papež Frančišek. Naša narava išče cono udobnega počutja, kar je sicer prav, a mora biti tudi cona vključevanja. Vsako pastoralno načrtovanje v župniji mora paziti, da ne spregleda tistih, h katerim smo poslani, da pastorale ne skrčimo na izbrance, še opozarja papež (CD 162, str. 19).

Da bi bili sinodalna Cerkev, je potrebno resnično spreobrnjenje odnosov (CD 177, str. 44). Danes smo tu tudi zato, kot pravi papež Frančišek, da kot župnijsko občestvo predlagamo nove oblike služenja, nove oblike oznanjevanja in pričevanja ljubezni tako v fari kot v širši družbi (CD 162, str. 20).

Štirim delavnicam je sledil plenum. FOTO: Tamino Petelinšek

Vse dogajanje naj se odvija v duhu ponižnosti

Milan Knep je poudaril, da sinodalno spreobrnjenje vsakega od nas vabi, naj najprej razširi prostor svojega srca, tega prvega kraja, kjer odmevajo vsi naši odnosi (CD 177, str. 84), naj se napotimo k tistim, ki smo jih morda doslej samo bežno pozdravili, naj vsak dan znova širimo duhovni in fizični prostor delitve, soudeležbe, skupnega razmišljanja, vsega, kar se dotika našega uma, pa tudi naših čustev.

Spomnil je še, da preden so se udeleženci sinodalnega zborovanja lani oktobra razšli, jim je papež rekel še tole: V Svetem Duhu bomo premagovali pomanjkanje poguma in malodušja, da ne moremo ničesar storiti in pozabiti preteklih neuspehov. Vse dogajanje naj se odvija v duhu ponižnosti, lat. humilitas, ki izhaja iz lat. besede humus, rodovitna prst. Ponižnost nas torej vrača v zemljo, v humus, in nas spominja na naš izvor iz zemlje, da bi brez Stvarnika zemlja tudi ostali. Naj torej hodimo po poti ponižnosti in ljubezni, prepričani v odnosno bistvo Cerkve (CD 177, str. 120).

Besedilo v wordu: predavanje Milana Knepa

Plenum. FOTO: Tamino Petelinšek

Delavnice s spremljavo strokovnjakov za posamezna področja

Sledile so delavnice s spremljavo strokovnjakov za posamezna področja. V prvi skupini služeče vodenje so bili člani ŽPS, ključarji, gospodarski svet in Karitas, v drugi oznanjevanje katehisti, animatorji, bralci in skavti, v tretji liturgija bogoslužje pevci in izredni delivci obhajil, v četrti duhovnost pa častilci SRT ter člani molitvene, zakonske in biblične skupine.

Strokovno-duhovni spremljevalci posamezne skupine so bili: za služeče vodenje voditelj pastoralne službe v nadškofiji Ljubljana Igor Dolinšek, oznanjevanje Tone Gnidovec, bogoslužje Bogdan Berce in duhovnost Milan Knep.

Plenum. FOTO: Tamino Petelinšek

Preko drugih nam Bog govori, nas vzpodbuja, nas krepi

Slavko Jamnik je povzel glavne poudarke skupine za duhovnost: »Duhovnost je temelj, je območje znotraj katerega delujemo v vsakdanjem življenju in ni samo dodatni element našega bivanja, udejstvovanja. Duhovnost naj bi bila osnova za vsako našo aktivnost. Preko Božje besede vstopamo v osebni odnos z Bogom, smo v stiku z njegovo ljubeznijo in je to osnova za ljubezen do bližnjega, kar je večkrat poudarjeno tudi v Svetem pismu. Da nam Bog lahko spregovori, moramo biti ponižni in odprtega srca. Krepitev osebne vere preko vseh teh skupin. Poseben poudarek na občestvu. Preko drugih nam Bog govori, nas vzpodbuja, nas krepi.«

Plenum. FOTO: Tamino Petelinšek

Zavedajo se izzivov današnjega časa

Sabina Lenarčič je o razmislekih skupine vodstveno služenje, ki zajema skrb za pastoralno, dobrodelno in materialno področje župnijskega življenja, povedala da sodelavci delujejo v duhu služenja bližnjemu, odgovornosti do skupnosti in skrbi za duhovno ter materialno dediščino Cerkve.

Njihova dejavnost zajema pomoč starejšim, bolnim in socialno ogroženim, pastoralno delo, organizacijo srečanj in izobraževanj ter vzdrževanje cerkvenih objektov in financ. Zavedajo se izzivov današnjega časa – zmanjševanja števila vernikov, potrebe po novih oblikah sodelovanja in iskanja dodatnih virov za ohranjanje žive Cerkve.

Plenum. FOTO: Tamino Petelinšek

Vernik naj prepozna, kako bi bil v župnijskem občestvu potreben

V skupini služeče vodenje (tudi vodstveno služenje) so ugotavljali, da vernike zaradi zvestobe Bog nagovori. Pomembno je, kako vernik živi in kako želi živeti naprej. Prizadevati si morajo, da bi bili veseli kristjani in da jim ni vseeno. Vernik naj prepozna, kako bi bil v župnijskem občestvu potreben, kaj je bistveno, da je pomemben del vernega občestva, da ga Bog kliče in da si je treba upati. Ugotavljajo naj, na kaj so ponosni, kaj je tisto, kar jih podžiga za naprej. Ali se zavedajo svoje identitete, to, kar si?

Pomembno je, in seveda tudi bo, da ima župnijsko občestvo za vsako področje pastorale nosilce, potem pa s skupnimi močmi iščejo sodelavce. Govorili so o zvestobi in pripravljenosti laikov, o pomoči laikov duhovnikom ter tudi o združevanju župnij in moči malih občestev.

 Dan so zaključili z mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Hočevar.

Dan so zaključili z mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Hočevar. FOTO: Tamino Petelinšek

Somaševalci in ministranti. FOTO: Tamino Petelinšek

Nadškof Stanislav Hočevar in župnik Franc Škulj. FOTO: Tamino Petelinšek

1/19