Varuh opozarja: Način pokopa ne sme biti odvisen od tega, kdo ga financira
Varuh opozarja: Način pokopa ne sme biti odvisen od tega, kdo ga financira
Varuh je v okviru obravnave širšega vprašanja presodil, da 36. člen občinskega odloka, »ki ne dopušča pokopa v krsti ali z žaro niti ob izrecno izraženi volji pokojnika, ni skladen z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter posega v ustavno varovani pravici do osebnega dostojanstva in varstva osebnostnih pravic«.
Kot so še pojasnili v uradu Varuha, ki ga vodi dr. Simona Drenik Bavdek, racionalna poraba javnih sredstev in prostorske omejitve ne upravičujejo popolne izključitve pokojnikove volje ter dodali: »Občina lahko ureja organizacijska in finančna vprašanja pokopa, ne sme pa zgolj zato, ker je plačnica, prezreti pokojnikovih želja. Ker Mestna občina Nova Gorica in pristojno ministrstvo Varuhovih predlogov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti nista upoštevala, je Varuh Državnemu zboru priporočil spremembo zakonodaje, ki bo jasno zagotovila spoštovanje znane pokojnikove volje tudi pri pokopih, ki jih prijavi občina.«
Varuh obenem tudi predlaga, naj zakonodajalec uredi primere, ko pokojnikova volja ni znana, ter prouči možnost vzpostavitve mehanizma za njeno evidentiranje. »Spoštovanje pokojnikove volje je izraz varovanja človekovega dostojanstva, ki ne preneha s smrtjo in ne sme biti odvisno od posameznikovega premoženjskega ali socialnega položaja,« še piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavil Varuh v tem konkretnem primeru.
Podrobno Varuhovo obrazložitev v primeru novogoriške občine lahko preberete TUKAJ.
Kako se na ugotovitve Varuha odziva občina?
Vodja službe za stike z javnostmi na novogoriški občini Miroslava Križnič pojasnjuje, da občina organizira in financira pogreb posameznika le v primeru, ko svojci niso znani ali ne poskrbijo za pogreb. »Običajno se to zgodi po preteku 60 dni, ko pokojnik ostane v hladilnih prostorih pogrebne službe in nihče ne prijavi pokopa.«
Svojci se oglasijo šele po pogrebu
Posmrtnih ostankov namreč ni možno hraniti neomejeno dolgo, nadaljuje Križničeva, zato občinski odlok za takšne primere določa raztros pepela na posebej urejenem prostoru pokopališča v Stari Gori. »Pri tem pa želimo opozoriti na težavo, s katero se občina srečuje v praksi. Dogaja se namreč, da se svojci oglasijo šele po opravljenem pogrebu in so prizadeti, ker niso bili obveščeni o smrti bližnjega ter niso imeli možnosti sami odločiti o načinu slovesa.«
Vložitev zahteve na Ustavno sodišče
Pri tem opozarja na dejstvo, da veljavna zakonodaja občini ne omogoča neposrednega dostopa do osebnih podatkov svojcev, da bi jih lahko pravočasno obvestila. »Zato se občina za pridobitev teh podatkov obrača na upravno enoto, vendar obstoječa ureditev še vedno ne zagotavlja ustrezne rešitve. Prepričani smo, da bi bilo treba zakonodajo spremeniti tako, da bi občina lahko pravočasno poiskala in obvestila svojce ter jim omogočila, da sami organizirajo pogreb in se dostojno poslovijo od pokojnika. Če tega ne bi želeli, bi občina še vedno poskrbela za pokop na svoje stroške.«
Občina obenem meni, da ustava ne zagotavlja pravice do točno določene oblike pokopa, ki bi se financirala iz javnih sredstev, se pa »zavedamo pomena pravice do slovesa in spoštovanja pokojnikove volje. Zato smo na Ustavno sodišče naslovili zahtevo za presojo ustavnosti zakonodajne ureditve, ki po našem mnenju občinam ne omogoča ustreznega obveščanja svojcev«.
Devet pogrebov
Občina se obenem ne strinja s presojo Varuha, da obstoječi občinski odlok prepoveduje pokop v krsti ali z žaro na splošno, temveč le določa način pokopa »v posebnih primerih, ko mora njegovo organizacijo in financiranje prevzeti občina, volja pokojnika pa ji ni znana«. Omenjeni odlok v občini velja od marca 2021, torej dobrih pet let in pol. V tem obdobju je občina organizirala in financirala devet osnovnih pokopov, v posameznih primerih pa lahko nastanejo tudi dodatni stroški, pojasnjuje Križničeva. »Tako je občina v enem primeru krila tudi prevoz pokojnika iz Italije v Slovenijo, saj je oseba umrla v Italiji.«
Po podatkih Varuha, ki razpolaga s podatki občine, je morala Mestna občina Nova Gorica denimo za dva osnovna pokopa v letu 2024 odšteti 2.716,02 evra oziroma 3.716,02 evra.
Občina spremembe odloka na načrtuje
Mestna občina Nova Gorica je proučila opozorila in predloge Varuha glede načina pokopa v primerih, ko stroške krije občina, »vendar za zdaj ne načrtuje spremembe občinskega odloka. Menimo, da je treba najprej ustrezno urediti zakonodajo, predvsem na področju možnosti pridobivanja podatkov o svojcih in njihovega pravočasnega obveščanja«.
Kaj priporoča Varuh?
Glede na različno tolmačenje zakonskih določil Varuh priporoča, da Državni zbor RS »prouči in zagotovi ustrezno spremembo oziroma dopolnitev Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki bo jasno določila obveznost upoštevanja znane pokojnikove volje tudi, kadar pokop prijavi občina, in pravila za primere, kadar pokojnikova volja ni znana«. Zakonodajalcu prav tako priporoča, da prouči »možnost vzpostavitve mehanizma za evidentiranje in ugotavljanje posameznikove volje glede načina pokopa ter zagotovi, da bodo morebitne omejitve pri izbiri načina pokopa določene z zakonom in skladne z načelom sorazmernosti«.



