Finančne in gospodarske odločitve so etične odločitve, ki so lahko krepostne ali pa grešne, je zapisano v novem vatikanskem dokumentu.

»Nobenega področja človeškega delovanja ni, ki lahko trdi, da je bodisi zunaj etičnih načel, ki temeljijo na svobodi, resnici, pravičnosti in solidarnosti, ali pa da je zanje neprepusten,« pravi dokument Kongregacije za nauk vere.

Besedilo z naslovom »Premišljevanja za etično razločevanje nekaterih vidikov trenutnega gospodarskega in finančnega sistema« je potrdil tudi papež Frančišek, na včerajšnji tiskovni konferenci v Vatikanu pa sta ga predstavila nadškof Luis Ladaria, prefekt omenjene kongregacije, in kardinal Peter Turkson, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

Dokument, ki temelji na družbenem nauku Cerkve in se pogosto sklicuje na nauke sv. Janeza Pavla II., upokojenega papeža Benedikta XVI. in papeža Frančiška, trdi, da ima vsaka gospodarska odločitev moralno in etično razsežnost.

»V igri je temeljna blaginja večine ljudi na našem planetu, ki jim grozi, da jih bosta razvoj in resnična blaginja 'izločila in potisnila na obrobje', medtem ko jih manjšina, brezbrižna do položaja večine, izkorišča in zase pridržuje precejšen del naravnih virov in bogastva.«

Velikost in kompleksnost globalnega gospodarstva, trdi dokument, lahko večino ljudi privede do prepričanja, da ne morejo storiti ničesar za spodbujanje gospodarstva solidarnosti in prispevati k blaginji vsega svetovnega prebivalstva, toda vsaka finančna izbira, ki jo sprejme posameznik, še posebej v sodelovanju z drugimi, lahko marsikaj spremeni.

»Recimo, trgi živijo zahvaljujoč ponudbi in povpraševanju blaga. Zato postane precej očitno, kako pomembna sta dejansko kritična in odgovorna poraba in varčevanje.« Celo nekaj tako preprostega, kot je nakupovanje, je lahko pomembno, je zapisano v dokumentu. Potrošniki bi se morali izogibati izdelkom, narejenim v pogojih, »v katerih je kršenje najosnovnejših človekovih pravic nekaj običajnega«. Lahko se izognejo poslovanju s podjetji, »katerih etika pravzaprav ne pozna drugih interesov kakor je dobiček njihovih delničarjev, za vsako ceno«.

Etičnost lahko tudi pomeni, da svoje prihranke raje vložimo v naložbe, ki veljajo za družbeno odgovorne, in se lahko pridružimo drugim v delniškem poslovanju, namenjenem spodbujanju bolj etičnega ravnanja s strani podjetij, v katera vlagamo.

Dokument cilja na pohlep, ne kapitalizem. Pravzaprav pohvalno ocenjuje gospodarske sisteme in trge, ki spoštujejo človeško dostojanstvo ter spodbujajo človekovo svobodo, ustvarjalnost, produktivnost, odgovornost, delo in solidarnost. Zdravo gospodarstvo spodbuja vse te naštete dobrine in se zaveda, da napredka ne merimo po tem, koliko denarja imajo ljudje v bankah, ampak po tem, koliko ljudem je to pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja.

Eden izmed ključev za presojanje kakovosti delovanja posameznega gospodarstva je, da ugotovimo, koliko gotovih delovnih mest je bilo ustvarjenih. Toda vse prepogosto zmaga sebičnost, bogati špekulirajo in igrajo na srečo, služijo vedno več denarja, ne ponujajo pa novih zaposlitev.

»Noben dobiček ni legitimen, če njegov cilj ni celostno spodbujanje človeške osebe, globalna delitev dobrin in prednostne možnosti za uboge,« piše v dokumentu. »Posebej potrebno je poskrbeti za etični razmislek o določenih vidikih finančnih transakcij, ki, če so opravljene brez potrebnih antropoloških in moralnih temeljev, ne povzročajo le zlorab in krivic, ampak tudi kažejo sposobnost, da lahko ustvarijo sistematično gospodarsko krizo na svetovni ravni.«

Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007, je ustvarila priložnost za pregled mehanizmov v gospodarstvu in financah in je prinesla korektivne uravnave, vendar je bilo v praksi storjenega zelo malo.

Poleg nemoralnosti oderuštva in utaje davkov dokument izpostavlja tudi druge etično sporne načine poslovanja, ki zahtevajo več predpisov za zagotavljanje etičnega ravnanja: recimo finančne spodbude vodilnim gospodarstvenikom ob zgolj kratkoročnih dobičkih; ustvarjanje »zunanjih« finančnih baz, ki omogočajo utajo davkov in odliv kapitala iz držav v razvoju; »ustvarjanje nepreglednih kreditov«, kot so drugorazredne hipoteke, in rast »bančnega sistema v senci«.

Vir: Catholic Herald
Foto: arhiv Družine (T.S.)