Prikazovanja so bila povezana s postavitvijo ogromnega križa, ki naj bi zagotavljal odpuščanje grehov in zveličanje vsem, ki bi se mu približali. V Vatikanu so naposled odločili, da je ta pojav »dokončno treba šteti za nekaj, kar ni nadnaravnega izvora«. Odločitev so sporočili v pismu, ki ga je podpisal prefekt Dikasterija za nauk vere kardinal Victor Manuel Fernández, z njim pa je pooblastil škofa Jacquesa Haberta iz škofije Bayeux-Lisieux, da izda ustrezni odlok. Odločitev je v začetku novembra potrdil tudi papež Leon.

V francoskem mestu Dozulé v Normandiji naj bi se v letih med 1972 in 1978 Jezus 49-krat prikazal ženi in materi Madeleine Aumont in jo prosil, naj postavi t. i. »veličastni križ iz Dozuléja«. Križ naj bi v višino meril 738 metrov, v širino 123, in v celoti naj bi bil osvetljen, da bi bil viden daleč naokoli kot znamenje splošnega zveličanja.

Že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je škof Bayeux-Lisieuxa izjavil, da ne more najti nobenega dokaza, ki bi kazal na pristnost prikazovanj.

Vatikan vztraja, da je Jezusova smrt na križu edinstvena in neponovljiva; nobenega drugega »znamenja« križa ne moremo obravnavati na isti ravni.

Spor glede »mini različic« orjaškega križa

»Veličastnega križa« niso nikoli postavili, v zadnjih desetletjih pa so se v različnih državah po svetu pojavili »križi ljubezni« v velikosti enega odstotka križa »po Jezusovem naročilu« - Jezus naj bi to sporočilo posredoval drugemu vidcu. Tudi v tem primeru škofje niso podprli domnevnih razodetij in postavitve križev. Ponekod so 7,38 m visoki križi povzročili pravne spore med sosedi in jih je bilo treba odstraniti.

Vatikan nekatere vidike domnevnih prikazovanj ocenjuje precej kritično: med drugim je po njihovih navedbah zavajajoča vzporednica, ki so jo v enem od domnevnih sporočil potegnili med francoskim križem in križem v Jeruzalemu, na katerem je Jezus umrl. Vatikan vztraja, da je Jezusova smrt na križu edinstvena in neponovljiva; nobenega drugega »znamenja« križa ne moremo obravnavati na isti ravni.

Preberite tudi: »Papež: mistična izkušnja ni nujni pogoj za svetost«

»Po letu 1975 nič več svetih let«

Problematična je tudi Jezusova domnevna napoved poslednje sodbe, ki naj bi jo prejela vidkinja. Glede na sporočilo naj bi bil velikanski križ postavljen pred koncem svetega leta 1975, domnevno zadnjega v zgodovini človeštva. »Očitno je, da se ta domnevna prerokba ni izpolnila,« v pismu dikasterija piše kardinal Victor Fernández.

»Križ ne potrebuje 738 metrov jekla ali betona, da bi bil viden,« so še zapisali v dikasteriju. Križ se »postavi vsakokrat, ko se srce, ganjeno od milosti, odpre odpuščanju; vsakokrat, ko se duša spreobrne; vsakokrat, ko se znova vzpostavi upanje tam, kjer so se razmere zdele nemogoče; in celo takrat, ko se verniki s poljubom drobnega križa izročijo Kristusu.«

Sporočila, ki govorijo o »skorajšnjem koncu« ali »zelo bližnjem datumu«, bi lahko spodbudila neutemeljena pričakovanja ali videnja, ki odstopajo od krščanskega upanja. Nobeno zasebno sporočilo ne more predvideti ali določiti trenutka, ki je povsem v Božjih rokah. Dikasterij v svojem pismu francoskemu škofu zaključuje: »Molitev, ljubezen do trpečih in češčenje križa ostajajo pristna orodja spreobrnjenja.« Ne smejo pa jih spremljati dejavniki, ki vodijo v zmedo.