Vatikan skuša relativizirati kritiko odgovornega za vprašanja s področja medicine do letošnjega Nobelovega nagrajenca Roberta Edwardsa. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je izjave predsednika Papeške akademije za življenje, škofa Ignacia Carrasca de Paula, označil kot ‘njegovo osebno mnenje’.

Britanski fiziolog Edwards je razvil metodo za oploditev človeškega jajčeca zunaj materinega telesa. Škof Carrasco novega Nobelovega nagrajenca in vrhunskega strokovnjaka na področju raziskav zarodkov sicer imenuje priznanega znanstvenika, obenem pa poudarja, da bi si sam želel drugačno izbiro pri podelitvi Nobelove nagrade.

Tako kot katoliški zdravniki tudi škof Carrasco izpostavlja, kako je bilo med samim procesom umetne oploditve in vitro ustvarjenih in zavrženih več milijonov zarodkov. Pri številnih ljudeh je njegovo imenovanje za Nobelovega nagrajenca povzročilo precejšnjo osuplost, čeprav je, priznava škof, deležno tudi močne podpore. Vendar, nadaljuje, bi brez Edwardsa ne imeli polnih hladilnih naprav, v katerih zarodki čakajo na vsaditev v maternico ali pa – kar je pri tolikšnem številu verjetneje – na uporabo v raziskovalne namene oziroma na smrt.

Škof Carrasco kljub temu priznava, da je dr. Edwards v reprodukcijski medicini odprl novo in pomembno poglavje. Pri tem škof omenja prvega otroka, rojenega ‘iz epruvete’, danes dvaintridesetletno Britanko Louise Brown, ki je že sama mati, svojega prvorojenca pa je spočela po naravni poti.

Kot pravi škof Carrasco, je dr. Edwards ‘posvetil hišo, vendar je pri tem odprl napačna vrata’. Ta napačna vrata znanost odpira, ko se osredotoča zgolj na umetno oploditev, pri tem pa je človeško življenje, tudi po zaslugi letošnjega Nobelovega nagrajenca, postalo tržno blago. In zato bi škof po lastnih besedah za prejemnika nagrade izbral kakšnega drugega strokovnjaka s področja medicine.

Na fotografiji: dr. Robert Edwards