Vatikan o smrtni kazni in zapuščini Nelsona Mandele
Vatikan o smrtni kazni in zapuščini Nelsona Mandele
Vatikan je znova potrdil svoje odklonilno stališče do smrtne kazni. Vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Gallagher je na zasedanju redne letne skupščine Združenih narodov v New Yorku zagotovil, da bo Sveti sedež še naprej podpiral odpravo smrtne kazni po vsem svetu. Tema razprave je bil položaj obsojenih, ki jim grozi smrtna kazen, vendar si ne morejo privoščiti pravne pomoči.
Sveti sedež si nenehno prizadeva za odpravo smrtne kazni, je v nagovoru pojasnil nadškof Gallagher. V večini držav smrtna kazen danes ni več potrebna, da bi se uspešno borili proti kriminalcem.
Katoliška cerkev je smrtno kazen nekdaj sprejemala kot zadnje sprejemljivo sredstvo, če družba ni mogla zagotoviti varnosti svojih članov in javnega reda na kakršen koli drug način. Danes jo v celoti zavrača, kar utemeljuje s spoštovanjem dostojanstva vsakega človeka in skupnim blagrom celotne skupnosti, je pojasnil britanski nadškof.
Zapuščina Nelsona Mandele kot orodje sprave
Na srečanju, ki so ga Združeni narodi priredili ob 100. obletnici rojstva Nelsona Mandele (1918-2013), pa je vatikanski »zunanji minister« spomnil na zapuščino nekdanjega predsednika Južnoafriške republike. Ta se lahko istoveti s prizadevanji za mir, spravo, nenasilje in človekove pravice, je pojasnil nadškof Gallagher.
Če pomislimo na konec prve svetovne vojne pred 100 leti, pridemo do dveh spoznanj: prvo je, da zmagovalec svojega poraženca nikoli ne sme poniževati, kajti sprava je mogoča le, če tudi sam izkaže ponižnost. Drugo spoznanje pa je, da je mir mogoč le v primeru, ko se narodi med seboj pogovarjajo na enaki ravni. »Učinkoviti večstranski odnosi so konkreten izraz 'družine narodov',« je dejal Gallagher in ob tem spomnil na govor papeža Janeza Pavla II. pred skupščino Združenih narodov leta 1995. Združeni narodi ne smejo podpirati hladne birokracije, ampak poskrbeti za središče, kjer se bo vsakdo počutil kot doma in bo dejansko postal član 'družine narodov'.
Za to pa je potrebno spreobrnjenje, kakršnega je doživel Nelson Mandela. Lastni blagor je prepleten z blagrom drugih ljudi v miru in svobodi, je pojasnil vatikanski diplomat, ob tem pa navedel besede iz avtobiografije južnoafriškega predsednika z naslovom »Dolga pot do svobode«: »Če želiš skleniti mir s sovražnikom, moraš z njim sodelovati. Tako bo namreč postal tvoj partner.«
Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia



