Deklaracijo v Vatikanu razumejo kot "majhno odprtino", skozi katero bi lahko že delovala milost, da bi lahko ljudje začeli razumeti Božji načrt za svoje življenje, je v komentarju, objavljenem na vatikanski spletni strani zapisal Andrea Tornielli, urednik in direktor Dikasterija za komunikacijo. 

Deklaracijo sta podpisala kardinal Víctor Manuel Fernández, prefekt Dikasterija za doktrino vere, in Armando Matteo, tajnik za doktrinalna vprašanja. Odobril jo je papež Frančišek. 

Papež močno brani razumevanje zakona kot vezi med moškim in žensko

Kot piše v uvodu deklaracije Fiducia supplicans (v prevodu Roteče zaupanje), so njeni vsebini na Dikasteriju za doktrino vere razmišljali že več let. Medtem ko so jo pisali, da bi jo papežu predložili v pregled, je v javnost prišel papežev odgovor na dvom petih kardinalov, v katerem je kategorično zavrnil obredno blagoslavljanje istospolnih partnerskih zvez in se zavzel za to, da zakon ostane vez izključno med moškim in žensko. 

Preberite tudi: Papežev odgovor na dvom petih kardinalov

Širše razumevanje pomena blagoslova

Prefekt Dikasterija za nauk vere kardinal Fernandez v uvodu deklaracije, ki je po novem odprla možnost blagoslova istospolno usmerjenih v t. i. neurejenih zvezah, pravi, da je vrednost tega dokumenta ta, da ponuja ustvarjalni prispevek k pastoralnemu pomenu blagoslova, "dovoljuje razširitev in obogatitev klasičnega razumevanja blagoslova, ki je tesno povezano z liturgično perspektivo". Vendar pa deklaracija ne posega v katoliški nauk o zakonu.

Deklaracija poudarja, da sme duhovnik blagosloviti istospolno usmerjene, tudi če je njihova situacija "neurejena", vendar se mora ta gesta pastoralne bližine izogibati vsem elementom, ki bi vsaj malo spominjali na obred poroke. "Blagoslov izhaja od Boga in se izliva na tiste, ki takrat, ko prepoznajo svojo nemoč in potrebo po Božji pomoči, ne zahtevajo potrditve svojega statusa, ampak prosijo, da bi vse, kar je resnično, dobro in človeško veljavno v njihovem življenju in odnosih, bilo obogateno, ozdravljeno in povzdignjeno ob navzočnosti Svetega Duha." (člen 31)

"Prošnja za blagoslov izraža in goji odprtost presežnemu, milosti in bližini Bogu v tisoč konkretnih življenjskih okoliščinah, kar sploh ni mala stvar v svetu, v katerem živimo. To je seme Svetega Duha, ki ga moramo gojiti in ne ovirati," piše v deklaraciji. In ker tovrstnega blagoslova ne bomo našli v liturgičnih knjigah, naj bodo duhovniki usposobljeni, da spontano podelijo tovrsten blagoslov. 

Celotno deklaracijo Fiducia supplicans lahko preberete TUKAJ.

Da ne bi prišlo do zmede ...

Da ne bi prišlo do zmede in zamenjevanja tovrstnega blagoslova s poroko istospolnih parov, deklaracija jasno uvaja razmejitev: takšen blagoslov se ne sme podeliti sočasno z obredom civilne poroke niti v povezavi z njo. "Ne sme biti izveden z oblačili, gestami ali besedami, ki so značilne za poroko." (Člen 39)

Namen blagoslova naj ne bo legitimizirati kar koli, temveč odpreti srca Bogu, poudarjajo. 

"Srce pastirja nikoli ne zapre vrat"

Andrea Tornielli je v komentarju pojasnil, da je Bog tisti, ki vse ljudi kliče k sebi, in da so tisti, ki si želijo blagoslova, to je Božjega dotika, začutili ta klic, milost. "Srce pastirja ne more ostati ravnodušno do ljudi, ki pristopajo k njemu, ponižno prosijo za blagoslov, ne glede na njihov položaj, zgodovino ali pot njihovega življenja. Srce pastirja ne pogasi utripajoče luči tistega, ki čuti svojo nepopolnost, ve, da potrebuje usmiljenje in pomoč od zgoraj." 

Tornielli poudarja, da deklaracija spominja na evangeljske odlomke, v katerih Jezus sprejema grešnike in jé z njimi, na odlomek o tem, kako je Jezus ozdravil stotnikovega služabnika, dovolil grešnici, da mu opere noge, se zavzel za prešuštnico, v katero so želeli metati kamenje in sam sebe primerjal s pastirjem, ki je prišel iskat izgubljeno ovco. 

Spominja na besede papeža Frančiška iz leta 2015, ko je novim kardinalom dejal, da je za Jezusa reševanje tistih, ki so daleč, zdravljenje bolnih in vračanje vseh v Božjo družino, nad vsem. "Jezus se tega škandala ne boji! Ne razmišlja o ozkosrčnih, ki so šokirani celo nad zdravljenjem, šokirani nad kakršno koli odprtostjo, nad dejanjem izven njihovih miselnih in duhovnih okvirjev, nad vsakim znamenjem nežnosti, ki ne ustreza njihovemu običajnemu razmišljanju in obredni čistosti." 

Poudarja, da je nujno potrebno, da se izognemo primerjavi blagoslova istospolno usmerjenih s poroko. "Ampak iz pastoralne in misijonske perspektive vrata niso zaprta parom v neurejenih zvezah, ki iščejo preprost blagoslov, morda med obiskom svetišča ali na romanju." Kot izpostavlja Tornielli, kristjani verjamemo, da Bog išče človeka in ne čaka, da se grešnik najprej pokesa, pač pa ga prvi vabi k sebi.