Vatikan je umaknil obtožbe proti nekdanjemu glavnemu revizorju, Liberu Miloneju, ki je po odstopu in aretaciji junija lani trdil, da je bil to poskus blokiranja njegovega raziskovanja vatikanskih financ, kjer naj bi odkril dokaze o korupciji.

V pogovoru za italijansko televizijo SKY TG24 je Milone minuli konec tedna povedal, kako ga je predsednik vatikanskega sodišča obvestil, da ni več »predmet preiskave ali sodnega pregona«. Kot je poročal spletni portal National Catholic Register, naj bi vatikansko sodišče po preiskavi ugotovilo, da ni dokazov, ki bi podprli obtožbe proti nekdanjemu glavnemu revizorju.

Milone, ki je bil med leti 1975 in 2007 zaposlen pri gospodarski revizorski družbi Deloitte, je na željo papeža Frančiška junija 2015 v okviru reorganizacije vatikanskega gospodarskega in finančnega sektorja kot prvi sprejel položaj glavnega revizorja z 12-člansko delovno ekipo. Na tem službenem mestu je preverjal finančno stanje in dejavnosti rimske kurije, ustanov, povezanih s Svetim sedežem, in Vatikanske države. Papež je mesto revizorja razpisal ob prenovi vatikanske finančne uprave februarja 2014.

Kmalu po nastopu službe je Milone že prišel na naslovnice časnikov, ker je prijavil nezakoniti dostop do svojega službenega računalnika, vatikanska žandarmerija pa je začela s preiskavo primera. Sledila je afera Vatileaks 2, objava zaupnih dokumentov in informacij o financah v Vatikanu.

Milone je vse od odstopa vztrajal, da je nedolžen, v pogovoru za medije pa je lani septembra izjavil, da je bil v odstop prisiljen, potem ko je odkril določene »nepravilnosti« v svojem delokrogu, saj naj bi mu bilo v nasprotnem primeru zagroženo s kazenskim pregonom. Vodja vatikanske žandarmerije naj bi ga prisilil v podpis že vnaprej pripravljenega pisma, stike s papežem pa so mu pred tem zadnje leto in pol preprečevali.

Milone je še dejal, da je želel delati »v dobro Cerkve, prispevati k procesu reform v kuriji, kot je bil zaprošen«, vendar so ga po njegovih besedah pri tem ovirali. Prepričan je, da je žrtev montiranega procesa, verjame pa, da je papež reformo kurije začel z najboljšimi nameni, vendar ga pri tem ovira »stara garda«. Ta se je po Milonejevem mnenju počutila ogroženo, ko je dojela, da bi lahko papežu in državnemu tajniku kardinalu Pietru Parolinu izdal nepravilnosti, ki jih je opazil v knjigovodstvu.

Vir: National Catholic Register
Foto: splet