Vatikan se z Rusijo pogaja o državnem priznanju sedmih rimsko-katoliških župnij na polotoku Krimu, ki je od lanske pomladi priključen Moskvi. Po navedbah pomožnega škofa Jaceka Pyla, ki deluje na Krimu, je vatikansko državno tajništvo z ruskimi predstavniki pri Svetem sedežu sklenilo dogovor, da župnije na Krimu prejmejo status pastoralnega okrožja, ki naj bi ga upravljal škof Pyl, po rodu Poljak. Krim sicer sodi v leta 2002 ustanovljeno južnoukrajinsko škofijo Odessa-Simferopol, ki jo vodi ukrajinski škof Bronislaw Bernacki.

Po spornem referendumu je dotlej ukrajinski Krim marca 2014 prešel pod upravo Ruske federacije. Novi oblastniki so vsem verskim skupnostim postavili rok do 1. januarja letos za novo registracijo po ruskih predpisih. Šele konec lanskega decembra so rok podaljšali do 1. marca. Prošnje preverjajo tako v krimski prestolnici Simferopol kot v Moskvi. Za registracijo je potrebna osrednja cerkvena struktura, po možnosti s sedežem v Moskvi.

Ali bo nova struktura rimsko-katoliški Cerkvi na Krimu prinesla državno priznanje, zaenkrat še ni povsem gotovo. V prid priznanju govori dejstvo, da ima rimsko-katoliška v nasprotju z grško-katoliško Cerkvijo v Rusiji že na razpolago osrednjo strukturo. Kljub temu so oblasti v prvem krogu predložene dokumente zavrnile, ker so bili napisani v ukrajinskem in ne v ruskem jeziku.

Doslej so šikaniranja Cerkve na Krimu privedla do ukinitve posameznih ustanov. Novembra lani so zaprli ženski samostan v Simferopolu. Trem redovnicam frančiškankam z ukrajinskimi in poljskimi potnimi listi oblasti niso podaljšale dovoljenja za bivanje.

Pred tem je moral iz istega razloga območje zapustiti direktor rimsko-katoliške Karitas na Krimu, Piotr Rosochacki. Neruski duhovniki doslej še niso prejeli vizuma in lahko na polotoku delujejo največ tri mesece. Nato morajo za več tednov zapustiti Krim. Posledično vernike trenutno oskrbuje deset ruskih duhovnikov. Poleg tega Sveti sedež priključitve Krima Rusiji uradno ne priznava.

Kar se tiče grško-katoliške Cerkve, pa je višji nadškof Svjatoslav Ševčuk že večkrat izrazil kritiko ruskih predpisov, ki jih je po njeh+govih besedah izredno težko izpolnjevati: »Dejansko ta zakon služi likvidaciji Cerkva, ki niso zveste ruski vladi«, je prepričan cerkveni voditelj iz Kijeva.

Že dvakrat so ruske oblasti zavrnile registracijo z Rimom združene Cerkve, ker ta nima krovne organizacije v Rusiji. »To je začaran krog«, pojasnjuje tajnik škofovske sinode, škof Bogdan Dziurach. Kajti Moskva je doslej vzhodni katoliški Cerkvi vedno ovirala državno priznanje v sleherni organizacijski obliki, s tem pa tudi ustanovitev osrednje strukture v ruski prestolnici.

Trenutno na Krimu deluje šest grško-katoliških duhovnikov. Pet izmed njih je ukrajinskih državljanov in morajo po treh mesecih polotok zapustiti, Moskovski patriarhat pa jim je po priključitvi Krima zasegel tudi pet cerkva.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia