Foto: arhiv Družine (T.S.)

V Vatikanu zaradi koronakrize računajo na precejšnje izgube prihodkov, v višini od 25 do 45 %. Kot je včeraj v Rimu pojasnil vodja tajništva za gospodarstvo, Juan Guerrero, se bo moral Vatikan finančno soočiti »z zelo težkim obdobjem«. Že pred začetkom epidemije je osrednja uprava Katoliške cerkve, Sveti sedež, pri skupnih izdatkih okoli 320 milijonov letno prigospodarila primanjkljaj v višini 60 do 70 milijonov, je Guerrero pojasnil v pogovoru za spletni portal Vatican News. Bilanc za vodenje Svetega sedeža in ločene uprave Vatikanske države od leta 2015 ne objavljajo več.

Jezuit Guerrero, ki je na omenjenem položaju od letošnjega januarja, je prihodke Svetega sedeža od leta 2016 opisal kot »stalne, v višini okoli 270 milijonov evrov«. Kot vir je navedel prispevke katoliških škofij z vsega sveta, darove in izkupiček iz prodaje nepremičnin, v manjšem obsegu tudi najemnine in dobičke vatikanskih ustanov. Velik del prihodkov izvira iz Vatikanskih muzejev.

Guerrero zagovarja prakso, da izkupiček nabirk, kot je Petrov novčič, uporabijo za potrebe cerkvene uprave. Z darovi financirajo »poslanstvo Svetega sedeža, ki vključuje papeško Karitas«, je pojasnil prefekt za gospodarstvo.

Brez izrednih prihodkov bo tako v vatikanskih financah »očitno prišlo do velikanskega primanjkljaja«, poudarja Guerrero; že v tekočem letu bi morali občutno zmanjšati izdatke. Pri tem izključuje varčevanje na področju posojil, pomoči za socialno ogrožene in Cerkve v stiski. Vatikan zaupa, da bodo verniki pripravljeni darovati za potrebe Cerkve, vendar bo moral tudi dokazati, da je denar koristno in smiselno porabljen.

Cerkev v Španiji računa na milijonske izgube

Na velik primanjkljaj pri financah zaradi koronakrize računa tudi Španska škofovska konferenca. »Španske cerkvene skupnosti na mesec izgubijo po 20 milijonov evrov,« je v pogovoru za medije pojasnil podtajnik škofovske konference, Fernando Gimenez Barriocanal, ki je pristojen za finančna vprašanja. Spregovoril je o »kruti« gospodarski krizi, ki bo privedla še do najrazličnejših »zapletenih razmer«.

Finančni izvedenci v luči epidemije razmišljajo o novih načinih darovanja, da bi omilili finančne posledice zdravstvene krize. Naloga škofovske konference je, da izdela »izhod v sili« za obubožane župnije in škofije. Mnoge so odvisne od darov vernikov: »Če so vrata cerkva več mesecev zaprta, naletimo na veliko težavo,« je pojasnil Gimenez. Denar je med drugim potreben tudi za pomoč ubogim in vzdrževanje cerkva. Za vsem tem pa zdaj stoji velik vprašaj.