V začetku letošnjega leta je tudi v slovenskih medijih odmevala zgodba o rojstvu osmerčkov v Združenih državah Amerike. Čeprav so novice o porajanju novega življenja vedno dobrodošle, pa si vendarle oglejmo še drugo, malce manj znano plat zgodbe, zaradi katere so zaskrbljeni tudi v Vatikanu, saj gre po njihovem mnenju tu za manipulacijo z umetnim oplojevanjem.

26.januarja 2009 je Nadya Suleman povila 6 dečkov in 2 deklici. Sulemanova je samska, nezaposlena, pred rojstvom osmerčkov pa je že bila mamica šestih otrok. Po poročanju Washington Posta je novica povzročila precejšnjo skrb nad pomanjkanjem nadzora v klinikah za umetno oplojevanje.

Skoraj tretjina oploditev v epruveti se v ZDA konča z rojstvom večih otrok. V nasprotju z drugimi državami Američani nimajo nikakršnih omejitev, koliko zarodkov lahko na kliniki za umetno oplojevanje vsadijo v maternico. Po statističnih podatkih se kot rezultat umetne oploditve v Ameriki vsako leto rodi preko 50.000 otrok.

Po mnenju nekaterih znanstvenikov je nedavno rojstvo osmerčkov primer neodgovorne uporabe reproduktivne tehnologije. Tovrstni postopki ogrožajo tako zdravje matere kot tudi življenje nerojenih otrok. Pri postopkih umetne oploditve se poveča tveganje genetskih okvar, višji je odstotek prezgodaj rojenih otrok in takih s prenizko porodno težo. Nekatere raziskave kažejo, da pri otrocih, spočetih v epruveti, pogosteje prihaja do agresivnega vedenja in drugih vedenjskih motenj v obdobju odraščanja.

Matere otrok, spočetih s pomočjo tehnologije, se po nekaterih raziskavah težje spopadajo z zahtevami materinstva in pogosteje zapadejo v poporodno depresijo.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekatere klinike za umetno oplojevanje na vsak način skušajo ugoditi zahtevam staršev, posledica česar je denimo nedavno rojstvo deklice 70-letni materi, kot tudi rojstvo trojčic, ki jih je kot nadomestna mati za svojo hčer donosila njihova babica.

Cerkev na tem področju zagovarja nedvoumno stališče, da je potrebno človekovo dostojanstvo spoštovati od spočetja do naravne smrti.

Uporabe medicine in znanosti pri spočetju Cerkev ne zavrača, vendar je temeljnega pomena, da pri tem upoštevamo dostojanstvo slehernega človeka. Cerkev priznava legitimnost želje po otroku in razume trpljenje parov, ki so soočeni s težavami neplodnosti. Kljub temu pa želja po otroku ne more upravičiti ‘produkcije’ potomcev, kakor ne more želja ‘ne imeti otroka’ upravičiti uničenja že spočetega življenja.

V obdobju gospodarske krize je potrošništvo sicer na slabem glasu, ko pa govorimo o človeškem življenju, je potrošnik še vedno prepogosto kralj, in to na račun človekovega dostojanstva.