V Vatikanu, kjer še vedno prevladuje moški spol, nezadržno raste tudi število ženskih predstavnic. V preteklih 40 letih se je njihov pomen v cerkveni državi vidno okrepil, število tamkaj zaposlenih žensk pa trenutno znaša okoli 700 – petino vseh zaposlenih, med katerimi je vse več predstavnic nežnejšega spola tudi na vodilnih položajih.

Podatke so v prispevku predstavili v dunajskem cerkvenem časniku Der Sonntag, ki svojo prilogo Vatikan kompakt tokrat posveča vprašanju o enakopravnosti v Vatikanu. Vedno več žensk ima teološko izobrazbo in »dopolnjuje« stališča moških, kot v pogovoru za dunajsko »Nedeljo« pojasnjuje Gudrun Sailer, urednica pri Radiu Vatikan in avtorica knjige Ženske v Vatikanu. Po njenih besedah si papež »ne more več privoščiti, da bi se odpovedoval ženskam«.

»Ženska se zaveda, da lahko napreduje le do določene stopnje. To človeku prinese sproščenost«, ugotavlja avstrijska časnikarka. Z žensko zasedbo visokih položajev v Vatikanu pa Sailerjeva zaenkrat še ni zadovoljna: na položajih z visoko stopnjo odgovornosti so »duhovniki še vedno navzoči v prevelikem številu, tudi tam, kjer sploh ni potrebno, da naloge opravlja posvečena oseba«. Toda v naslednjih letih bo prisotnost žensk v državi, ki z 0,44 kvadratnimi kilometri in le okoli 850 stalnimi prebivalci velja za najmanjšo na svetu, opazno narasla: »Škofje in redovni predstojniki sposobne duhovnike neradi pošljejo v Rim«, meni Sailerjeva. »Zato je napočil trenutek za laike.«

Že v času papeževanja Janeza Pavla II. je v Vatikanu prišlo do »preobrata« na področju kariernih možnosti za ženske. Od njegovega pontifikata dalje so v Vatikanu delovale predsednice papeških akademij, pa tudi druga »državna tajnica«, opozarja avstrijska časnikarka. Janez Pavel II. je po navedbah dunajske »Nedelje« leta 2003 povzročil manjšo »revolucijo«, ko je na vodstveni položaj Papeške akademije za arheologijo imenoval Letizio Ermini Pani. Kmalu za tem je sociologinja s. Enrica Rosanna postala namestnica tajnika Kongregacije za redove. Ta položaj bi v posvetni vladi lahko primerjali z državnim tajnikom. Redovnica je tako postala prva predstojnica duhovnikom v Vatikanu.

Določene vodilne naloge so sicer še vedno pridržane za duhovnike, toda ženske se lahko vzpenjajo po »svoji karierni lestvi«: predstavnice ženskega spola denimo vodijo vatikanski filmski arhiv in arhiv kupole bazilike sv. Petra, ženske je moč najti v različnih kongregacijah, pa tudi v Mednarodni teološki komisiji. V ženskih rokah je tudi nemško govoreča izdaja vatikanskega časnika L'Osservatore Romano: od leta 2008 ga ureja Avstrijka Astrid Haas.

Tovrstne spremembe so se po izsledkih raziskav dunajske »Nedelje« pričele že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bile številne naloge poleg duhovnikov zaupane tudi laikom. Ženske so bile sprva na položajih »gospodinjskih pomočnic ali nižjih delovnih mestih«. Rosemary Goldie, ki jo je papež Pavel VI. leta 1967 imenoval za namestnico tajnika v Papeškem svetu za laike, s čimer je postala prva ženska na vodilnem položaju v Vatikanu, je predstavljala izjemo. Odtlej pa v Vatikanu vedno več žensk opravlja službe s širokimi pristojnostmi v srednjem in višjem plačilnem razredu. Ob tem je Vatikan še vedno eden izmed redkih krajev, kjer ne glede na spol zaposlenega velja: »Enaka plača za enako delo.« Sklepna opomba prispevka v dunajski »Nedelji«: ekipo čistilcev bazilike sv. Petra danes sestavljajo pretežno moški.

Vir: Kathpress
Foto: splet