Vatikanski časnik ‘L’Osservatore Romano’ je skupno izjavo poljske katoliške in ruske pravoslavne Cerkve označil kot izjemno pomembno za nadaljnji razvoj krščanstva v Evropi. “Spravljeni narodi ponujajo odgovor na sekularizem”, je naslov članka, objavljenega v sobotni izdaji omenjenega časnika. Sodelovanje obeh Cerkva omogoča skupno krščansko pričevanje in ‘nujno potrebno’ nasprotovanje sekularizmu, piše ‘L’Osservatore’. Skupni dokument odseva zgodovino in spore med obema državama, kaže pa tudi, kako pomembno je, da v Evropi ohranjamo in ščitimo ‘tradicionalne vrednote in krščansko kulturo’.

Predsednik Poljske škofovske konference Jozef Michalik in pravoslavni moskovski patriarh Kiril I. sta ‘Skupno sporočilo ruskemu in poljskemu narodu’ podpisala minuli petek, v njem pa sta obe Cerkvi svoje vernike pozvali k ‘medsedbojnemu odpuščanju trpljenja, krivic in vsega hudega’, kar sta naroda drug drugemu prizadela. Poljska in Rusija naj bi odslej gojili ‘prijateljske in bratske odnose’. V izjavi je podrobno opisan tudi skupni cilj, kako v današnjem času širiti krščanske vrednote.

Kot poroča Radio Vatikan, je dokument razdeljen v tri poglavja. Prvo izpostavlja pomen dialoga na poti k spravi. Ruski in poljski narod povezuje bogata krščanska dediščina. V zavedanju tega izročila, ki izvira iz Kristusovega evangelija in je vplivalo na istovetnost, duhovni značaj in kulturo obeh narodov, tako kot tudi celotne Evrope, je potrebno stopiti na pot iskrenega dialoga, v upanju, da bo ta ‘pomagal pozdraviti rane preteklosti, preseči medsebojne predsodke in nerazumevanja ter da bo tako okrepil prizadevanje za spravo’. Po drugi svetovni vojni in bolečih dogodkih, ki so ji sledili, se sedaj tako pričenja pot duhovne in materialne prenove. Da bi smer te poti ostala trajna, se mora najprej uresničiti prenova človeka, šele zatem pa lahko pride do prenove odnosov med Cerkvami in narodi. Do te prenove vodi ‘bratski dialog’, ki pomaga, da se osebe bolje spoznajo in ponovno vzpostavijo medsebojno zaupanje.

Drugi del v petek podpisanega dokumenta se dotika preteklosti in izraža željo, da bi delo zgodovinarjev ter drugih strokovnjakov pripomoglo k poznavanju resnične zgodovine, k razjasnitvi dvomov in preseganju negativnih stereotipov. Za prihodnost miru je namreč nujno tudi poznavanje prave resnice o skupni preteklosti.

Zadnje poglavje besedila je namenjeno izzivom današnjega časa. Prva naloga Cerkve v vseh časih je oznanjanje Kristusovega evangelija, k čemer so poklicani vsi kristjani. Njihovo sodelovanje je pomembno predvsem na področjih podpore družini, vzgoje, družbenega reda, strpnosti in zaščite temeljnih svoboščin, še posebej verske svobode in prisotnosti vere v javnem življenju. Dokument vabi k spoštovanju dostojanstva človeške osebe, k zaščiti življenja od spočetja do naravne smrti, k pojmovanju družine kot temelju vsake družbe, k učenju mladih, kako naj ljubijo Boga, človeka, domovino, prav tako pa skupna izjava vabi k oblikovanju duha krščanske kulture med mladimi – sadovi tega duha bodo namreč spoštovanje, strpnost in pravičnost.

Podpis spravne izjave je pozdravil tudi predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, kardinal Peter Erdö. Kot je zapisal v pismu Kirilu I. in nadškofu Michaliku, se ‘Bogu zahvaljuje za ta zgled in upa, da bo celotni Evropi pripomogel k spodbujanju resničnih človeških in krščanskih vrednot’. V času velike duhovne in socialne negotovosti po vsej Evropi ta pobuda vzbuja upanje, saj ‘priča, da je Jezus Kristus naš mir in naša sprava’.

V luči težav, ki jih Evropa trenutno preživlja, se kardinal pridružuje pozivu vsem odgovornim v politiki in kulturi, naj pobudo podprejo, saj je lahko skupna spravna izjava ‘prvi korak na novi poti odnosov med Poljsko in Rusijo’ in ‘zgled vsem tistim, ki še niso zbrali dovolj poguma za odpuščanje in spravo’, meni madžarski primas in predsednik sveta, ki združuje škofovske konference iz triintridesetih evropskih držav.

Foto vir: Radio Vatikan