Zahvaljujoč nekdanjemu direktorju Vatikanskih muzejev, Bartolomeu Nogari, so na dan prišle nove podrobnosti življenja v Vatikanu v obdobju druge svetovne vojne. Profesor Nogara se je rodil pred stopetdesetimi leti na obrežju jezera Como, papež Benedikt XV. pa ga je leta 1920 imenoval za vodjo Vatikanskih muzejev in mu zaupal posodobitev ustanove.



V 34 letih na položaju direktorja muzejev, ki ga je opravljal do smrti leta 1954, je Nogara pisal dnevnik s številnimi podrobnostmi o tedanjem dogajanju, vse zapise pa so Nogarovi potomci minuli teden izročili trenutnemu vodstvu te vatikanske ustanove.

Judje in oporečniki rešeni pred deportacijo

Medtem ko bo potrebnega kar nekaj časa, da bodo izvedenci temeljito preučili vseh 41 dnevnikov, zapisanih v Nogarovi lični in jasno čitljivi pisavi, pa je vatikanski časnik L’Osservatore Romano že objavil nekaj podrobnosti, vključno z razkritjem o Judih in drugih političnih oporečnikih, ki jih je Nogara s pomočjo predanega muzejskega osebja rešil pred nacistično deportacijo.

Nekatere izmed teh zgodb so že dobro poznane, recimo zgodba o Nemki Hermine Speier, ki je leta 1933 izgubila službo, ker je bila Judinja, v Vatikanskih muzejih pa so ji ponudili zatočišče, s čimer je postala prva ženska uslužbenka pri Svetem sedežu.

Umetnine, rešene pred nacisti

Drugi vpisi v dnevnik razkrivajo številne druge zgodbe članov italijanskega odpora, ki so se pod lažnimi imeni skrivali po domovih zaposlenih v muzeju, pa tudi posameznikov, ki jih Nogara poskušal rešiti pred koncentracijskimi taborišči, vendar mu to vedno ni uspelo.

Dnevniki vsebujejo podrobnosti o mnogih neprecenljivih umetninah, rešenih pred uničenjem ali krajo med drugo svetovno vojno, ko so Vatikanski muzeji sodelovali z ekipo zavezniških izvedencev ter znova pridobivali slike, kipe, knjige ali druge dragocene arhivske materiale, ki so jih Hitlerjeve čete odnašale iz večnega mesta.

Pogovori s Pijem XI.

Ob vseh teh osupljivih zgodovinskih razkritjih dnevniki vsebujejo tudi bolj vsakdanje podrobnosti pogovorov z vodilnimi vatikanskimi osebnostmi, posebej s papežem Pijem XI., ki je številne deževne dni, ko se ni mogel sprehajati po vatikanskih vrtovih, preživel v muzejih.

Nogarovi dnevniki pa nudijo tudi vestne podrobnosti o posodobitvah v Vatikanskih muzejih v obdobju med obema vojnama, ki so jih uvajali na podlagi izkušenj in znanja drugih evropskih galerij v Londonu, Parizu ali Berlinu.

Posodabljanje muzejev

K temu ambicioznemu projektu sodi fotografska dokumentacija vseh razstavljenih predmetov in uvajanje sodobnih laboratorijev za obnovo starodavnih slik, tapiserij ter predmetov iz žgane gline ali dragocenih kovin.

S svojim natančnim delom je Nogara položil trdne temelje za uspeh Vatikanskih muzejev v 21. stoletju. Ta zakulisna dnevniška dokumentacija brez primerjave je še eden izmed nepričakovanih zakladov, ki bodo v naslednjih letih zaposlovali zgodovinarje in umetniške izvedence.

Vir: Vatican News
Foto: splet