Potem ko so morali zaradi epidemičnih ukrepov največjo predstavo na prostem v Sloveniji leta 2021 odpovedati, bo letos na mestnih ulicah po enajstih letih znova zaživelo besedilo patra Romualda iz Štandreža. Škofjeloški pasijon je ena izmed največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske ter svetovne zakladnice kulture, od leta 2016 je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Pobožnost v obliki procesije

Škofjeloški pasijon je po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij v 13 prizorih napisal kapucin Lovrenc Marušič oziroma Romuald iz Štandreža, v 20. stoletju pa je besedilo dobilo sedanji naslov. P. Romuald je med letoma 1715 in 1727 deloval v kapucinskem samostanu v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije, zato je bil pravšnji za to delo, saj pobožnost poteka v obliki procesije. Skozi mesto so se na vozovih ali nosilih pomikale skupine nastopajočih, ki so uprizarjale prizore velike noči: zadnjo večerjo, Kristusovo trpljenje in...