Od prve pisne omembe cerkve do današnjih dni

Zgodovina cerkve sv. Jakoba sega več kot pol tisočletja v preteklost. Prve znane omembe namreč segajo v leto 1526, ko so ob popisovanju dragocenosti v namen zbiranja sredstev za protiturško obrambo navedli, da so morali iz stanežiške cerkve darovati 1 srebrn kelih z bakrenim stojalom ter tri ogrske goldinarje v zlatu in 6 funtnih vinarjev. Kakšna je bila prvotna stanežiška cerkev, žal ne vemo, glede na siceršnje poznavanje (podružničnih) cerkva na Kranjskem tistega časa pa lahko domnevamo, da je šlo za preprosto enoladijsko cerkev z gotskimi prvinami (kot npr. cerkev sv. Marjete v Žlebeh, zgrajena l. 1526).

Današnja podoba cerkve je nastala v 18. stoletju, ko je prišlo do temeljitih prezidav. Cerkvena ladja je postala osemkotna, s čimer so se približali takrat zelo modni navezavi na baročno cerkev sv. Neže v Rimu, ki je postala vzor za številne cerkve na Slovenskem (npr. sv. Ana v Tunjicah, šmarnogorska cerkev …). Prav tako so ladjo povišali in raven lesen strop nadomestili z visečo kupolo oz. banjastim obokom. Do sprememb je prišlo tudi v prezbiteriju, ki ima sedaj kvadraten tloris, in v oblikovanju notranjih sten, ki so bogato členjene z venčnimi zidci ter pilastri.

Notranjščina cerkve sv. Jakoba. FOTO: Tjaša Plut

Tako kot arhitektura je tudi oprema cerkve v največji meri baročna. Najstarejša sta stranska oltarja sv. Lucije in sv. Florijana. Uvrščamo ju v 2. pol. 17. stol., ko so na naših tleh nastali številni t. i. zlati oltarji. Gre za lesene oltarje, ki so bili bolj ali manj bogato pozlačeni ter umetelno baročno oblikovani. Po starosti sledita stranska oltarja sv. Peregrina in sv. Križa iz sr. 18. stol., umeščena v niši ob prezbiteriju. Najmlajši oltar je glavni oltar sv. Jakoba v prezbiteriju. Gre za delo delavnice podobarja in enega najboljših rezbarjev 19. stol. M. Tomca, ki je imel delavnico v Šentvidu. Oltar je nastal l. 1856, najverjetneje na pobudo takratnega šentviškega župnika Blaža Potočnika.

Stranski oltar sv. Lucije. FOTO: Tjaša Plut

Stranski oltar sv. Florijana. FOTO: Tjaša Plut

Cerkev so domačini v preteklih 50 letih večkrat obnovili, najtemeljitejše obnove pa je bila cerkev deležna v preteklem desetletju, ko je resnično pokazala svojo baročno, a hkrati preprosto in umirjeno lepoto.

Slovesno celodnevno praznovanje pri sv. Jakobu

Praznovanje 500-letnice prve pisne omembe cerkve sv. Jakoba so domačini umestili na angelsko nedeljo, torej prvo nedeljo v septembru, ki je za stanežiško cerkev tradicionalno tudi žegnanjska nedelja. Slovesno praznovanje, na katerega so opominjali že ob godu sv. Jakoba postavljeni mlaji, se je odvilo ob nedeljskem bogoslužju, ki je privabilo številne domačine in šentviške farane, pa tudi romarje iz društev, posvečenim romarskim potem sv. Jakoba. Sv. mašo je ob somaševanju domačega župnika Boštjana Dolinška in kaplana Tineta Povirka daroval letošnji novomašnik Gregor Anton Capuder iz Moravč. Bogoslužje so s petjem obogatili pevci šentviškega župnijskega zbora, po pozdravih in čestitkah romarjev sv. Jakoba ter krajši predstavitvi zgodovine cerkve sv. Jakoba in Stanežič pa je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo.

Druženje s pogostitvijo. FOTO: Robert Vurušič

Slovesno praznovanje se je nadaljevalo tudi zvečer – na tradicionalnem koncertu ob angelski nedelji, Stanežiških serenadah, na katerih sta tokrat ob godalnem orkestru iz Celja, ki ga vodi dirigent in skladatelj Nenad Firšt, nastopila domačina iz Stanežič, harfistka Urška Križnik Zupan in flavtist Matej Zupan. Nastopajoči so pripravili izjemen program, ki se je zelo lepo povezal tudi z ambientom stanežiške cerkve. Koncert so namreč začeli z izvedbo znamenitega Pachelbelovega Kanona v D-duru, napisanega v istem času kot sta nastala stanežiška stranska oltarja, torej sredi 17. stoletja. Sledil je izjemen Mozartov Koncert za godalni orkester ter flavto in harfo, ki ga je Mozart ustvaril l. 1778, v času, ko je stanežiška cerkev dobila današnjo podobo, zadnja skladba, Sibeliusov Andante Festivo pa je nastal v istem obdobju kot glavni oltar sv. Jakoba. Na koncertu smo tako lahko poslušali vrhunske primere iz zakladnice klasične glasbe, hkrati pa sledili zanimivi zgodovini podružnične cerkve sv. Jakoba.

Kratka zgodovina cerkve.

Bučen aplavz številnih obiskovalcev, ki so povsem napolnili stanežiško cerkev, je tako zaključil praznično nedeljo, ki bo v Stanežičah in okolici gotovo odzvanjala še kar nekaj časa.