Cerkev sv. Marjete v Žlebeh 30. avgusta 2026, na dan velikega praznovanja 500-letnice cerkve in njene temeljite obnove, ki je trajala 14 let. Foto: Ivo Žajdela

V Žlebeh pri Preski letos obeležujejo 500-letnico podružnične cerkve sv. Marjete Antiohijske, ki je del Župnije Preska. Na slavoločni steni cerkve je zapisana letnica 1526, zato praznovanje predstavlja pomemben jubilej kraja kot tudi kulturne in sakralne dediščine. V sklopu praznovanja pod geslom 500 let v objemu svete Marjete so skozi leto pripravili številne dogodke, osrednji praznični teden pa je potekal med 24. in 30. avgustom 2026.

Mašo je daroval p. Milan Bizant, somaševala sta Vlado Bizant in domači župnik Jure Koželj. Foto: Ivo Žajdela

Na slavoločni steni izpisana letnica 1526. Foto: Ivo Žajdela

Utrdba Jetrbenk in cerkev pod njo

Pred skoraj petimi stoletji so na razglednem griču nad Žlebmi postavili cerkev sv. Marjete. Kraj in cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1427. Stoji pod vzpetino Jetrbenk, kjer so v 12. stoletju pozidali pomembno utrdbo, ki konec 13. stoletja zaradi težke dostopnosti ni več ustrezala svojemu namenu. Zato so lastniki Jeterbenški niže pod njo pozidali dve drugi. Po izumrtju rodbine konec 14. stoletja so vse tri utrdbe propadle, sredi 15. stoletja so bile že ruševine. K temu je gotovo prispeval eden najhujših potresov v vzhodnih Alpah leta 1348. Domnevo je cerkev sv. Marjete močno poškodoval t. i. idrijski potres leta 1511. Po njem so pozidali sedanjo stavbo, kar pričuje napisana letnica 1526 v cerkvi. Cerkev je umetnostno zelo bogata, saj so v njej kar štirje t. i. zlati oltarji iz 17. stoletja. V okviru slavoločne stene izstopa lesena konstrukcija s podobo Križanja iz leta 1742.

Cerkev sv. Marjete je umetnostno zelo bogata, saj so v njej kar štirje t. i. zlati oltarji iz 17. stoletja. Foto: Ivo Žajdela

Eden najlepših primerov poznogotske podeželske arhitekture

Cerkev sv. Marjete z samostojno stoječim zvonikom, lesenima mežnarijo in kaščo ter obzidjem predstavlja dobro ohranjen stavbni kompleks, dragoceno dediščino izpred več stoletij, enega najlepših primerov poznogotske podeželske arhitekture.

Stene cerkve so bogato okrašene z ornamentiko in tudi podobami. Foto: Ivo Žajdela

500 let zgodb, srečevanj, vere, običajev in življenja ljudi

Letos v Žlebeh zato ne praznujejo le 500 let stare cerkve, temveč predvsem 500 let zgodb, srečevanj, vere, običajev in življenja ljudi pod sv. Marjeto. Ob častitljivi obletnici so vaščani pripravili pester program dogodkov, ki so povezali preteklost in sedanjost ter v praznovanje vključili vse generacije.

S praznovanjem so začeli 20. avgusta 2026 s tradicionalnim postavljanjem mlaja pri Žibertovi kapeli. Velik mlaj so postavili ročno, tako, kot so to počeli nekoč.

21. avgusta je pri sv. Marjeti sledilo odprtje 12. mednarodnega umetniškega projekta Hiša na hribu 2026 / Skupaj na vasi!, ki je letos še posebej povezal sodobno umetnost, kulturno dediščino in zgodbe domačinov.

22. avgusta je bil čas za gibanje in odkrivanje narave. Voden pohod po učni poti Jeterbenka je udeležence popeljal mimo 22 informativnih točk in skozi bogato naravno dediščino okoliških gozdov. Pot je dolga 4,8 kilometra, primerna za vse generacije.

Foto: Ivo Žajdela

Posneli so film V objemu sv. Marjete

Nedeljski večer, 23. avgusta, so namenili premieri filma V objemu sv. Marjete, ki so ga posneli za ta jubilej. Film skozi zgodovino, naravne lepote, kulturno dediščino in spomine domačinov pripoveduje zgodbo cerkve, vasi Žlebe ter ljudi, ki že stoletja soustvarjajo življenje pod sv. Marjeto.

V sredo, 26. avgusta, je sledil večer, posvečen predstavitvi zahtevne in celovite obnove cerkve sv. Marjete. Predavanje je spremljala fotografska razstava, ki je obiskovalcem približala pot od prvih načrtov in raziskav do današnje podobe cerkve ter predstavila tudi številne ljudi in prostovoljce, ki so sodelovali pri obnovi.

Na veliki slovesnosti je bilo tudi veliko narodnih noš. Foto: Ivo Žajdela

Vrhunec praznovanja je bila slovesna maša na žegnanjsko nedeljo

V petek, 28. avgusta, so v Žlebeh pripravili ljudski večer, večer glasbe, plesa, starih običajev in domačih dobrot. Folklorno-glasbeni program, stojnice, tradicionalna znanja in lokalna kulinarika so ustvarili vzdušje nekdanjih časov.

Vrhunec praznovanja je bila slovesna maša, ki jo je na žegnanjsko nedeljo, 30. avgusta 2026, daroval domačin p. Milan Bizant. Somaševala sta Vlado Bizant in domači župnik Jure Koželj. P. Milan Bizant je v nagovoru poudaril, da je vselej tako: če ni nekaj ljudi, ki se zelo zavzamejo, tudi za ceno žrtve, se stvari ne premaknejo. »Seveda pa je možno kaj narediti, ko se potem tudi drugi vključijo. Ni moja naloga, da bi navajal imena itd. Naše praznovanje pa ne gre toliko cerkvi kot zgradbi, stenam, zidovom, stavbi, pač pa gre bolj za dar vere v Boga, to je temeljna in bistvena vsebina. Podobno kot v družinah: seveda so potrebne hiše, zidovi, stavbe, da ima družina kje prebivati, a življenje, polnost ne prihaja iz zidov, pač pa iz odnosov, življenja, povezanosti, dobrote, veselja.

Spomnil je tudi na prednike, na pretekle generacije in na njihovo vero, na ohranjanje vere skozi generacije in stoletja. »Ohranjali so jo, ker jih je vera hranila, jim dajala moči in luči, torej so oni ohranjali vero, vera pa je njih ohranjala na poti življenja.«

Slovesno mašo je daroval domačin p. Milan Bizant. Foto: Ivo Žajdela

Po maši je bilo pod velikim šotorom druženje s kulinaričnim, kulturnim in športnim programom.

Maja Bertoncelj, V objemu sv. Marjete, Žlebe, Gorenjski glas, 28. 8. 2026Konec v: Preska, Žlebe, cerkev sv. Marjete Antiohijske, 500 let, obnova

1/12