Nadaljevanje iz: Preska, Žlebe, cerkev sv. Marjete Antiohijske, 500 let, Milan Bizant

Cerkev sv. Marjete v Žlebeh 30. avgusta 2026, na dan velikega praznovanja 500-letnice cerkve in njene temeljite obnove, ki je trajala 14 let. Zadaj hrib Jetrbenk, na katerem je v srednjem veku stala znamenita utrdba. Foto: Ivo Žajdela

S pripravo na obnovo so pričeli leta 2011

S pripravo na obnovo so pričeli leta 2011 z načrti za obnovo. Močno neurje je 29. julija 2013 poškodovalo sleme strehe nad prezbiterijem, ki jo je popravil Aleš Leben. Ob popravilu se je pokazalo, da je ostrešje v zelo slabem stanju in da zgolj sprotna popravila ne bodo več zadostovala.

Ključarja Mirko Bizant in Miha Jezeršek sta že nekaj let prej skupaj s sodelavci začela zbirati informacije, iskati strokovne rešitve in se povezovati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Cerkev so si ogledali konservatorji, pripravili so prve strokovne usmeritve, pregledali temelje in določili nujne posege, ki bodo omogočili dolgoročno ohranitev stavbe. Že leta 2011 so v cerkvenem gozdu posekali smreke, les pa pripravili za prihodnjo obnovo podestov v zvoniku in strehe prezbiterija.

Cerkev sv. Marjete v Žlebeh pred obnovo.

Cerkev sv. Marjete v Žlebeh po obnovi, 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Z obnovo so začeli leta 2014 na strehi

Z obnovo so začeli leta 2014 na strehi. Po odstranitvi dotrajane kritine, desk in poškodovanih špirovcev (avgust 2014) je Rok Okršlar iz kostanjevega lesa, ki ga je prispeval Ivan Erjavec, izdelal nove nosilne elemente. Pri obnovi so sodelovali številni domači mojstri in prostovoljci. Jože Mrak je postavil gradbeni oder, Slugov Aleš je izdelal bakrene obrobe in žlebove, pri pokrivanju strehe pa je s svojim znanjem pomagal tudi Miran Benedičič iz Železnikov. Obnova strehe je trajala 16 delovnih dni, pri njej pa je v povprečju vsak dan sodelovalo osem ljudi. Projekt je finančno podprla Občina Medvode, največji delež pa je predstavljalo prostovoljno delo domačinov.

Razstava o obnovi 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Nameščene bakrene žlebove so na začetku celo ponoči varovali

Med obnovo so raziskali tudi starost ostrešja. Dendrokronološka analiza Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pokazala, da je bil eden izmed kostanjevih špirovcev izdelan iz drevesa, posekanega med letoma 1850 in 1860, kar je prineslo nova spoznanja o zgodovini cerkve.

Posebno poglavje obnove predstavlja zgodba o bakrenih žlebovih. Zaradi nevarnosti tatvin so jih morali po namestitvi ponoči varovati domačini, skupaj s policijo pa so organizirali nočne obhode okoli cerkve. Po namestitvi alarmnega sistema je cerkev ostala varna, obnova pa se je lahko nemoteno nadaljevala.

Razstava o obnovi 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Leta 2016 so obnovili temelje cerkve, zakristije in zvonika

Avgusta 2016 so začeli izkopavati okoli cerkve, zakristije in zvonika. Marko Bečan je začel odkopavati temelje, ki so bili na več mestih poškodovani, preplitvi ali razrahljani zaradi korenin in časa. Po skrbnem čiščenju jih je Peter Škof (Kebrov) ponovno utrdil, pozidal in zaščitil, okoli celotne cerkve pa je bila urejena nova drenaža. Poseben izziv je predstavljala zakristija, katere temelji so bili globoki le 20 do 30 cm. Z natančnim ročnim podbetoniranjem so jo uspešno utrdili, kar potrjuje tudi, da se po obnovi na njej ni pojavila nobena nova razpoka.

Razstava o obnovi 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Podpora domače skupnosti pri obnovi je bila zelo pomembna

Med deli so odkrili tudi zanimive sledi preteklosti. Ob odstranitvi stare oltarne mize pri vhodu v cerkev so našli majhno nišo s kostmi in delno ohranjenim zapisom nekdanjega mežnarja Janeza Starmana (1887–1959). Najdbo je prevzela arheologinja Mija Topličanec (ZVKDS), analizo pa je opravil dr. Borut Toškan (ZRC SAZU). Raziskava je pokazala, da gre samo za živalske kosti, ki so danes shranjene v oltarni mizi oltarja Sv. Trojice.

Ob izkopih so vgradili tudi nov strelovod, ki zdaj varuje celotno cerkev in zvonik. Material zanj je v celoti doniralo podjetje iz domače vasi, tudi to delo je dokaz, kako pomembna je bila podpora domače skupnosti pri obnovi.

Cerkev sv. Marjete je umetnostno zelo bogata, saj so v njej kar štirje t. i. zlati oltarji iz 17. stoletja. Foto: Ivo Žajdela

Prostostoječi zvonik so celovito obnovili

Zvonik cerkve sv. Marjete je bil zaradi starosti in dotrajanosti potreben celovite obnove. Dela so potekala v več fazah in so obsegala sanacijo zidov, obnovo notranjosti, obnovo zvonov in cerkvene ure ter obnovo strehe in križa. Obnovo sta usklajevala ključarja Mirko Bizant in Miha Jezeršek. Pri delu so sodelovali številni domačini, prostovoljci, obrtniki in strokovnjaki, ki so združili znanje in izkušnje.

Zvonik, visok je 34 metrov, je pogorel leta 1920 zaradi udara strele. Leta 1921 so ga nadzidali za sedem metrov in naredili novo streho. Od takrat so ga štiri krat prepleskali (1955,1976,1993 in 2021). Med obnovo so odstranili kamniti kip sv. Marjete, ki je zdaj v cerkvi. Bil je skoraj v celoti ohranjen in vzidan v steno zvonika. Gre za eno najdragocenejših odkritij med obnovo cerkve. Star je okoli 500 let.

Predhodnike današnjih zvonov so odvzeli med prvo svetovno vojno za vojaške potrebe. Nove so namestili leta 1921. Vsa notranja dela v zvoniku so opravili domači prostovoljci. Številni krajani so darovali svoj prosti čas, znanje in izkušnje ter tako pomembno prispevali k obnovi.

Cerkev sv. Marjete je umetnostno zelo bogata, saj so v njej kar štirje t. i. zlati oltarji iz 17. stoletja. Foto: Ivo Žajdela

Uredili so okolico cerkve

Pomemben del celovite prenove je bila tudi ureditev njene okolice. Med obnovo temeljev so dvignili nivo zatravljenih površin okoli cerkve, da bodo temelji cerkve in obzidja segli pod globino zmrzovanja. Kamen, ki je ostal pri gradbenih posegih v prezbiteriju, so uporabili za tlakovanje poti do cerkve. Tako so nastale urejene pohodne površine, ki jasno ločujejo poti od zelenic in prostoru dajejo bolj urejeno, dostopno in slovesno podobo.

Obnovili so tudi vhodni portal. Njegovo ostrešje je izdelal Marjan Plešec, s škriljem pa sta ga prekrili Majda in Barbara Jenko pod očetovim mentorstvom. Zidarska dela je opravil Kebrov Peter, obnovljeni letnici nastanka, 1738, pa je poudaril Lado Vidmar. Portal se danes ponovno lepo vključuje v celotno podobo cerkve in zvonika.

Na novo so postavili tudi lopo med cerkvijo in zvonikom, in sicer na mestu, kjer je stala pred požarom zvonika. Njeno hrastovo ostrešje so prekrili s kritino Prefa, ki se po barvi in naklonu lepo ujema s cerkvijo in zvonikom, hkrati pa je odporna proti padajočemu ledu s strehe zvonika.

Cerkev sv. Marjete je umetnostno zelo bogata, saj so v njej kar štirje t. i. zlati oltarji iz 17. stoletja. Foto: Ivo Žajdela

Pod lopo so uredili popotniški oltar

Pomemben del nove ureditve je postal tudi popotniški oltar. Vanj so vključili kamne nekdanje oltarne mize, ki so jih ob izkopavanju temeljev skrbno shranili. Načrt zanj je izdelal dr. Martin Kavčič, oltar so izdelali v Mizarstvu Paniles, stare kamne pa je ponovno obdelal Lado Vidmar. Ob oltarju stoji tudi kamnita klop, izdelana iz kamna, ki so ga človeške roke prvič obdelovale pred skoraj tisoč leti.

Tudi tlak med cerkvijo in zvonikom so obnovili. Ker vseh starih kamnitih plošč ni bilo mogoče ponovno uporabiti, so izdelali nove iz kamna, ki so ga pripeljali s Toškega Čela. Eno staro ploščo so ohranili in jo položili na sredino, da se v prostoru še naprej prepletata staro in novo.

Glavni oltar. Foto: Ivo Žajdela

Fasada, odkriti gotski kip sv. Marjete, obnova prezbiterija

Pri fasadi so najprej na novo izdelali simse, okenske okvirje in kamnite detajle, obnovili so cokel, izbrali pa so tudi barvo fasade in strehe, ki čim bolj sledijo zgodovinski podobi cerkve. Florjan Dolenc je izdelal nove okenske okvirje z zaščitnimi mrežami, prostovoljci pa so sami prebarvali streho zvonika z barvo, ki jo je doniral Helios. Obnovili so tudi strelovod, ki ga je strokovno izvedel Janez Soršek.

Posebno pozornost so namenili kamnitemu kipu sv. Marjete, vzidanemu v severno steno zvonika. Med odstranjevanjem ometa se je izkazalo, da ne gre le za relief, temveč za skoraj v celoti ohranjen poznogotski kip iz časa nastanka cerkve. Kip so odstranili, konservirali in prenesli na varno v cerkev.

Leta 2022 so z obnovo nadaljevali še v cerkveni ladji in prezbiteriju. Odstranili so poškodovani ometi, sanirane razpoke, izvedli armiranobetonsko vez na vrhu prezbiterija ter ponovno odprli okno za glavnim oltarjem, ki je bilo zazidano več stoletij. Cerkev je dobila nova okna, lesene napušče, obnovljene vhodne portale in enotno fasadno podobo, ki danes ponovno poudarja njeno poznogotsko arhitekturo.

Kip sv. Marjete Antiohijske v glavnem oltarju. Foto: Ivo Žajdela

Obnova mežnarije in kašče po letu 2023

Po izročilu so mežnarijo postavili leta 1668, nosilni tram v osrednjem prostoru pa nosi letnico 1756. Prvotno je bila lesena stavba, ki so jo po požaru delno prezidali. Nasproti nje stoji kašča iz leta 1842, nekdanji pomemben gospodarski objekt.

Po zaključeni prenovi cerkve je napočil čas tudi za obnovo mežnarije in kašče. Obnovili so temelje, naredili drenažo in odvodnjavanje, fasado obeh stavb ter tlak in notranje stene mežnarije. Posebno simboliko nosita dve veliki kamniti plošči, ki sta nekoč tlakovali prostor pred cerkvijo. Danes služita kot praga pri vhodih v mežnarijo in kaščo ter povezujeta staro z novim.

Stranski oltar sv. Antona Puščavnika na levi. Foto: Ivo Žajdela

Stranski oltar sv. Jakoba na desni. Foto: Ivo Žajdela

Obnova notranjosti cerkve sv. Marjete

Obnova notranjosti cerkve sv. Marjete je potekala z enim samim ciljem, ohraniti njeno zgodovinsko podobo in ji hkrati zagotoviti pogoje, da bo lahko služila prihodnjim rodovom. Pred začetkom del so konservatorji raziskali stene in preverili morebitne stare poslikave, nato pa so začeli s temeljito obnovo notranjosti.

Dolgoletno delovanje kapilarne vlage je povzročilo odstopanje ometa in razsoljevanje ometov. Zato so ves poškodovani omet odstranili, stene pa so skoraj leto dni ostale neometane, da so se lahko naravno osušile. Nato so nanesli poseben paroprepusten apneni omet, ki omogoča izhlapevanje vlage in dolgoročno varuje zgodovinsko zidovje.

Na slavoločni steni izpisana letnica 1526. Foto: Ivo Žajdela

Stene cerkve so bogato okrašene z ornamentiko in tudi podobami. Foto: Ivo Žajdela

Namestili so popolnoma novo električno instalacijo

Notranjost je nato zasijala v novi svetlobi. Tone Pregrad je cerkev na novo prebelil, Ivan in Janko Erjavec sta skrbno obnovila lesene klopi, ki so ponovno dobile svojo prvotno lepoto, pri Hit Prelessu pa so izdelali tapecirane sedeže. Pod klopmi so položili nov leseni pod, obnovili so stopnice pri oltarjih in številne druge lesene elemente, ki danes obiskovalcem ustvarjajo občutek topline in domačnosti.

Pomemben del prenove je predstavljala tudi nova električna napeljava. Viktor Bizant je s sodelavci izvedel popolnoma novo električno instalacijo, razsvetljavo cerkve, zvonika in spremljajočih objektov, kar omogoča varno uporabo in primerno osvetlitev bogoslužnega prostora.

Razstava o obnovi 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Klopi so obnovili in jim podaljšali življenje za prihodnje rodove

Restavrirali so štiri cerkvene slike: Marijo Brezmadežno, Srce Jezusovo, Beg v Egipt in Schönstattsko Marijo. Med njimi posebej izstopa podoba Marije Brezmadežne, delo priznanega češkega slikarja Pavla Künla, njegove slike hranijo tudi v Narodni galeriji. S skrbno obnovo so slike ponovno dobile svojo prvotno lepoto in ostale del bogate duhovne dediščine cerkve.

Poleg slik so očistili, obnovili ali konservirali tudi številne lesene in kamnite elemente notranje opreme, tako da je bilo mogoče ohraniti čim več izvirnega gradiva in mojstrskega dela preteklih rodov.

Lesene klopi, ki jih danes uporabljajo pri bogoslužju, niso nove, skrbno sta jih obnovila Ivan in Tanko Erjavec ter jim podaljšala življenje za prihodnje rodove.

Razstava o obnovi 30. avgusta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Jože Duhovnik, Predstavitev pomembnih del pri obnovi cerkve sv. Marjete 2026, Žlebe, 21. 8. 2026

1/29