Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel okoli 200 udeležencev medverskega srečanja in v nagovoru vse veroizpovedi pozval, naj se jasno distancirajo od slehernega nasilnega dejanja, ki je storjeno v imenu Boga. Sveti oče je v Vatikanu sprejel predstavnike judovstva, islama, budizma, hinduizma in drugih svetovnih veroizpovedi. Nekaj dni pred zaključno slovesnostjo izrednega svetega leta usmiljenja je gostom izpostavil univerzalno veljavno pravilo o usmiljenju. Predstavniki svetovnih veroizpovedi so se v Rimu zbrali ob 30. obletnici prvega medverskega mirovnega srečanja, ki ga je papež Janez Pavel II. 27. oktobra 1986 priredil v Assisiju.



»Naj se več ne zgodi, da bi verstva zaradi obnašanja nekaterih svojih pripadnikov posredovala sporočilo, ki je neubrano in neskladno s sporočilom usmiljenja.« Žal ne mine dan, da se ne bi govorilo o nasilju, sporih, ugrabitvah, terorističnih napadih, žrtvah in uničenju. In strašno je, da se ob izvajanju teh grozodejstev storilci sklicujejo na vero ali na samega Boga. Takšno početje je treba »jasno in razločno obsoditi«, ker skruni Božje ime in omadežuje človekovo versko iskanje.

Nasprotno temu je treba povsod pospeševati »mirno srečevanje med verniki različnih veroizpovedi in resnično versko svobodo«, je papež spodbudil svoje goste. Usmiljenje je tema, ki bi morala biti skupna vsem veroizpovedim, je prepričan Frančišek. To je predvsem dejavno usmiljenje, ki ga sestavljajo »nesebična ljubezen, bratsko služenje in iskrena delitev z drugimi«. To je pot, na katero so poklicane vse veroizpovedi, da bi bile posebej v današnjem času glasnice miru in oblikovalke občestva; za razliko od tistih, ki spodbujajo spore, razkole in ločevanje, moramo oznanjati, da je danes čas za bratsko povezovanje.

Ob tem je nujno potrebno, da se posamezne veroizpovedi srečujejo na enakovredni ravni in brez vsiljevanja, je nadaljeval papež. Mnogim veroizpovedim in kulturam je skupno prizadevanje za nenasilje in sočutje do bližnjega, kakor tudi zavračanje izkoriščanja človeka in nagnjenj, da se ljudi obravnava kot »številke«, ne pa brate in sestre: »Skrbeti za tiste, ki živijo v težkih razmerah, kot so bolezen, invalidnost, revščina, krivica, posledice sporov in migracij, je klic, ki prihaja iz osrčja vsake pristne verske tradicije. Je odmev Božjega glasu, ki nagovarja vest vsakega in ga vabi, naj preseže umikanje vase in naj se odpre za druge.«

Vse prepogosto se dogaja, da ljudje pozabljajo na Boga in ga ne hranijo v svojem srcu, je obžaloval papež Frančišek. Skupaj s pomankanjem pripravljenosti, da se spominjamo preteklosti in tudi bližnje nosimo v srcu, to vodi v današnje stanje, ko se že storjene napake iz človeške zgodovine »ponavljajo na še grozljivejši način«.

To je »drama zla in temnih prepadov«, kamor se lahko pogrezne naša svoboda, skušana z zlom, ki vedno preži v tišini, »da bi nas zadelo in potopilo«. Toda ravno pred to veliko uganko zla bomo našli presenetljiv vidik usmiljene ljubezni, je pojasnil sveti oče: »Ta človeka ne pušča v oblasti zla ali samega sebe; ne pozablja, ampak se spominja, in se sklanja nad vsako nesrečo, da bi znova dvignila. Tako kot to počne mati, ki pred najslabših zlom, ki ga stori otrok, onkraj greha vedno prepozna obličje, ki ga je nosila v telesu.«

Današnji svet potrebuje to svobodno in zastonjsko ljubezen, ki gre onkraj trenutne tolažbe ter prinaša odpuščanje in spravo. Odpuščanje je »gotovo največji dar, ki ga lahko podarimo bližnjemu, saj nas največ stane, obenem pa smo tako najbolj podobni Bogu«.

Papež je svoje goste pozval še k varstvu okolja. Nujno potrebno je, je dejal, da človeštvo vzgojimo v zmernosti in spoštovanju, da se bo svet ohranil tudi za prihodnje rodove. Ljudje ne smejo misliti le na zadovoljevanje lastnih potreb.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: RV / OssRom